Dom po 2026: Brezemisijski dom kot nova osnova odločanja (in zakaj je lesena gradnja “future-proof”)
Do včeraj je bila gradnja doma predvsem logistika: koliko bo stalo, kako hitro bo šlo in kdaj dobimo ključe. Po novem pa dom postaja dolgoročna strategija za stroške, udobje, zdravje in tudi pojmovanje vrednosti nepremičnine čez 20, 30, 50 let in nenazadnje: ali so materiali gradnje sledljivi.
Kupci se ne odločajo več samo tehnično, temveč tudi bolj osebno in vrednostno: kakšen dom podpira njihov mir, ritem življenja in kako nas dom sprejme na bolj subtilni ravni – ali v prostoru začutimo varnost, toplino in občutek, da smo resnično doma.
Foto: arhiv Lumar / Jelovica / CBD / Slowoodlife
Portretne fotografije:
Marko Lukić – foto: Jože Suhadolnik
Matjaž Grm – foto: Aleš Rosa
Bruno Dujič – foto: Slowoodlife
Pripravila: Liljana Vogrinec
»ZERO-EMISSION« – HIŠA BREZ EMISIJ POSTAJA NOVA NORMALNOST
EU je s prenovljeno direktivo EPBD postavila “zero-emission building” kot nov standard za novogradnje: javne novogradnje od 1. 1. 2028, vse novogradnje pa od 1. 1. 2030.
Brezemisijska gradnja postaja nova pričakovana raven kakovosti. Zato se spreminja tudi jezik prodaje: ne govorimo več le o »varčni hiši«, temveč o dokazljivo brezemisijski zasnovi, ki temelji na izjemno učinkovitem ovoju stavbe, rabi obnovljivih virov energije in pametnem upravljanju. V praksi to pomeni, da brezemisijska hiša ne bo več razumljena kot dodatna prednost, ampak kot nov standard sodobnega bivanja.
Za investitorja to prinese zelo konkretno vprašanje: kako zasnovati hišo, da bo dobra tudi v letu 2040?
Odgovor bo vedno bolj v kombinaciji: pametno načrtovanje, odlična ovojnica, obnovljivi viri, preprosto upravljanje in zanesljivi izvajalec gradnje. A ne le to, dober dom prihodnosti bo tudi tak, ki bo znal podpreti človeka v njegovem vsakdanu: pri počitku, zbranosti, odnosih, osebnem občutku ravnovesja in načrtih za prihodnost.
V tem kontekstu lesena gradnja vse bolj izstopa kot logična izbira, ker povezuje tehnično dovršenost z bivalno kakovostjo, ki podpira človeka v njegovem vsakdanu in dolgoročnem bivanju.
Marko Lukić, direktor podjetja LUMAR:
“Po letu 2026 odločitev za gradnjo doma ne bo več temeljila zgolj na ceni in arhitekturi, temveč predvsem na energetski neodvisnosti, nizkem ogljičnem odtisu ter dolgoročni stroškovni predvidljivosti.”
KONEC FOSILNIH REŠITEV: OGREVANJE POSTANE STRATEŠKA ODLOČITEV
V EPBD kontekstu se kot cilj navaja popolna opustitev kotlov na fosilna goriva do 2040 (cilj, ki ga morajo države vključevati v svoje načrte). Če je bilo ogrevanje včasih še ena alineja v projektu, je to že nekaj časa osrednja tema. Fosilne rešitve se dokončno umikajo, v ospredju pa so sistemi, ki delujejo z nizkimi temperaturami, so energetsko pametni in
dolgoročno smiselni: toplotne črpalke, talno ali stensko gretje, prezračevanje z rekuperacijo, sončna elektrarna, hranilniki, pametno krmiljenje.
Ključno pa je še nekaj drugega: vprašanje se močno premika iz tega – koliko stane sistem, v – koliko me bo stal dom v naslednjih desetletjih.
Matjaž Grm, direktor Jelovica Hiše:
“V prihodnosti dom ne bo več zgolj gradbeni projekt, temveč dolgoročna strateška odločitev, ki vpliva na stroške, zdravje bivanja, vrednost nepremičnine in trajnost tudi čez 30 ali 40 let. Zato graditi po kriteriju najnižje cene pomeni kratkoročno razmišljanje, ki ga prihodnji standardi ne bodo več dopuščali.”
NE BO VEČ DOVOLJ, DA HIŠA MALO PORABI. ŠTELO BO TUDI, IZ ČESA JE.
Do zdaj smo trajnost pogosto merili skozi porabo energije v uporabi. Naslednji korak pa je, da se gleda celoten življenjski cikel: materiali, ogljični odtis, vpliv na okolje, voda, zdravje, odpornost na podnebne vplive.
Za leseno gradnjo je to velika priložnost, ker lahko v mnogih primerih prinese močnejšo
zgodbo o materialih in ogljiku, a hkrati postaja jasno, da bo treba to zgodbo znati tudi podpreti z dejstvi in primerjavami. Prav v tem kontekstu postaja pojem future-proof dom vse pomembnejši. Ne kot modna oznaka, temveč kot merilo za dom, ki bo vzdržal prihodnje energetske, okoljske in bivanjske standarde.
Marko Lukić, direktor podjetja LUMAR:
“Future-proof dom pomeni energijsko učinkovit, tehnološko prilagodljiv in trajnostno grajen dom. Če je bila lesena gradnja še pred desetletjem alternativa, je danes postala standard sodobne trajnostne gradnje. Les kot material ima pri tem ključno vlogo: zaradi sposobnosti skladiščenja CO2, nizkega ogljičnega odtisa ter izjemnih bivalnih lastnosti.”
TRANSPARENTNI MATERIALI: DIGITAL PRODUCT PASSPORT
V gradbeništvo prihaja še ena sprememba, ki je morda manj očitna, a bo močno vplivala na trg: vedno več bo digitalno sledljivih informacij o materialih in proizvodih. To pomeni, da se bo lažje preverjalo lastnosti, izvor, skladnost, navodila, primerjave.
V praksi to prinese zelo zanimivo dinamiko: ponudniki, ki imajo urejeno dokumentacijo
in znajo to jasno predstaviti, bodo vedno bolj zaupanja vredni, tudi če niso najcenejši.
Kupci bodo vedno bolj iskali občutek varnosti in jasnosti: »Vem, kaj kupujem, in zakaj.« Prav pri sledljivosti materialov in usklajenosti vseh gradbenih ter tehničnih rešitev se v praksi pokaže, kaj future-proof dom zares pomeni.
Matjaž Grm, direktor Jelovica Hiše:
“‘Future-proof pomeni brez-emisijsko zasnovo, visoko energijsko učinkovitost, sledljive materiale in usklajen sistem od konstrukcije do tehničnih rešitev v hiši. Predvsem pa pomeni mir: mir, da čez deset let ne bo treba razmišljati, kaj bi lahko naredili drugače.”
“ZDRAV DOM” POSTANE ENAKOVREDEN KRITERIJ CENI
Eden največjih premikov po 2026 bo, da bomo dom vedno manj dojemali kot objekt in vedno bolj kot sistem dobrega počutja. V ospredju bo razmišljanje kako v njem živimo, kako se v njem regeneriramo, kako se počutimo in kaj vse nam prostor omogoča. Dom ne bo več le funkcionalen okvir bivanja, temveč prostor, ki vpliva na naš notranji mir, kakovost spanca, odnos do sebe in občutek življenjske uglašenosti.
Kupci bodo še bolj postali občutljivi na:
- kakovost zraka (in kako je rešeno prezračevanje),
- VOC (hlapne organske spojine) in materiale v interierju,
- vlago, možnost plesni,
- akustiko,
- pregrevanje poleti,
- dnevno svetlobo.
Vedno več ljudi bo pri odločitvi o domu poslušalo tudi lasten občutek: kako prostor deluje nanje, ali jih pomirja ali obremenjuje, ali ima dobro “energijo”, ali v njem lažje zadihajo. Ta vidik je težje izmeriti, a bo postajal vse bolj pomemben del odločanja.
Lesena gradnja ima tukaj veliko prednost, saj se v kakovostnih projektih več pozornosti nameni trajnostnim materialom, detajlom, tesnjenju, prezračevanju, bivalni klimi in osmislitvi življenjskega sloga investitorjev. S tem dom postaja tudi prostor, kjer se želimo umiriti, oddahniti in se resnično dobro počutiti. Postaja prostor, ki nas ne le varuje, temveč tudi podpira: v naši energiji, v notranjem občutku varnosti in v kakovosti vsakdanjega življenja.
Bruno Dujič, direktor podjetja CBD:
“Geopolitične in gospodarske razmere bodo v prihodnje pomembno vplivale na zasnovo bivalnih okolij in standarde kakovosti bivanja. V ospredje bo vse bolj stopala arhitektura, ki zagotavlja visoko stopnjo bivalnega ugodja – objekt, ki v hladnem obdobju učinkovito zadržuje toploto, v poletni pripeki pa ohranja prijetno notranjo klimo, ob nizki energetski porabi in brez potrebe po kompleksnih ter dragih tehnoloških sistemih. Takšne prostorske in bivalne kakovosti je mogoče dosegati predvsem z uporabo lesa, ki kot naravni gradbeni material s svojimi konstrukcijskimi, toplotnimi in higroskopskimi lastnostmi pomembno prispeva k zdravemu, uravnoteženemu in energijsko učinkovitemu bivalnemu okolju.”
FINANCE: ENERGIJSKA UČINKOVITOST BO ŠE BOLJ POVEZANA S FINANČNIMI MEHANIZMI
Še en zelo realen razlog, zakaj bo “future-proof” postal odločilen: finance. Energetska učinkovitost se vse bolj povezuje z logiko kreditiranja in z ocenjevanjem tveganj. Bančni regulatorni in strokovni okvirji obravnavajo razvoj zelenih posojil in hipotek ter povezave z energijskimi standardi.
In tukaj nastopi pomemben moment: dom, ki je energijsko in sistemsko dobro zasnovan (in to dokazljivo), postane manj neznanka. To pomeni več miru za kupca in več stabilnosti pri finančni podpori.
Matjaž Grm, direktor Jelovica Hiše:
“ V ospredje prihaja pojmovanje doma s predvidljivimi stroški, z zdravo bivalno klimo in trajnostjo, ki ni zapisana le na papirju, temveč je del vsakdanjega bivanja. Trajnost pri tem ni le beseda, ampak inženirska odgovornost, ki mora biti vtkana v vsako fazo načrtovanja in izvedbe doma..”
SLOWOODLIFE uredniški poudarek
Lesena gradnja je na pravi strani vseh naštetih premikov, ker ponuja več kot zgolj estetiko: hitro in natančno izvedbo, energijsko učinkovitost, zdravo bivalno klimo in potencialno ugodnejši materialni odtis. Ob tem pa se vse jasneje kaže, da prihodnost bivanja ne bo odvisna le od tehničnih rešitev, temveč tudi od tega, kako nas dom podpira v vsakdanjem življenju. Dom postaja prostor zavestnega bivanja – prostor, kjer se oblikujejo naš ritem, navade, odnosi, občutek varnosti in kakovost življenja. Napredni izvajalci lesenih montažnih stavb se zato vse bolj zavedajo, da z zasnovo in izvedbo ne gradijo le objektov, temveč pomagajo soustvarjati lifestyle, ki temelji na ravnovesju, trajnosti in globljem stiku z naravnimi materiali. Zato v prihodnje ne bomo izbirali le hiše, temveč način bivanja, ki ga ta hiša omogoča. Prav v tem pa se skriva razlika med objektom, ki je zgolj zgrajen, in domom, ki je zares premišljeno zasnovan.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Marko Lukić: “V Sloveniji je mogoče iz domačih surovin zgraditi vrhunsko stavbo”
Lumar je podjetje, ki je v slovenski prostor vpeljalo številne prebojne rešitve na področju trajnostne in energijsko učinkovite gradnje. Z jasno vizijo, osredotočeno na kakovost bivanja, uporabo naravnih materialov in inovativneih tehnologij, že več kot dve desetletji dokazujejo, da je mogoče graditi drugače – bolj odgovorno, bolj trajnostno in z večjo dodano vrednostjo za uporabnika.
Dr. Bruno Dujič: “Lesena konstrukcija je trajna le, če je načrtovana brezhibno”
Dr. Bruno Dujić, univ. dipl. inž. grad., direktor in vodja razvoja v podjetju CBD, d. o. o., sodi med vodilne strokovnjake za leseno gradnjo v Sloveniji in Evropi. Njegovo podjetje že skoraj dve desetletji uresničuje zahtevne projekte doma in v tujini – od javnih objektov do eksperimentalnih konstrukcij ter velikih mednarodnih referenc. V pogovoru smo se dotaknili ključnih tem sodobnega gradbeništva: vloge lesa, hibridnih rešitev, digitalizacije in pomena inženirskega znanja pri pametnem projektiranju.
Matjaž Grm, MBA, glavni izvršni direktor Jelovica hiš “Družinske hiše mojih otrok bodo zagotovo lesene”
Z več kot 120-letno zgodovino je Jelovica eno najstarejših in najprepoznavnejših imen v svetu montažne lesene gradnje. Danes pa pod vodstvom Matjaža Grma, MBA, podjetje ne ostaja le čuvar dediščine, temveč jo nadgrajuje z inovacijami, digitalizacijo in pogumnimi strateškimi usmeritvami. S prefinjenim razumevanjem sodobnih potreb kupcev, tako doma kot v tujini, Jelovica z jasnimi cilji in spoštovanjem tradicije oblikuje nove standarde sodobne lesene gradnje.
Postanimo prijatelji!
Spremljate z nami zgodbe, ustvarjene za boljši jutri
Ljubezen do ljudi in bivalnega okolja, zapisana v lesu.
