Lesena gradnja danes ni več nišna izbira, temveč hitro rastoča smer sodobnega gradbeništva. Kateri trendi trenutno najbolj zaznamujejo razvoj lesenih konstrukcij v Sloveniji in Evropi?

Lesena gradnja je v zadnjih letih v izjemnem razmahu. Pojavlja se čedalje več inovativnih gradbenih produktov in konstrukcijskih sistemov, les pa se uporablja za vse bolj zahtevne in visoke stavbe. Pri tem je pomembno poudariti, da ima les kot naravni material določene omejitve. Če projektiranje, izvedba ali vzdrževanje niso ustrezni, lahko pride do poškodb zaradi navlaževanja, kar posledično ogroža trajnost konstrukcije. Na trgu opažam tudi presežke, kjer se raba lesa giblje onkraj njegovih naravnih meja, kar kliče po preudarnosti in znanju.

Ste strokovnjak na področju potresno varnih lesenih konstrukcij. Kaj je tisto, kar bi izpostavili kot najpomembnejše pri projektiranju in gradnji?

Najpomembnejše je razumevanje, da lesena konstrukcija zahteva brezhibno projektiranje in izvedbo, saj si napak, ki so pri klasičnih materialih pogosto nevtralne, tu ne moremo privoščiti. Sodeloval sem pri testiranju sedemnadstropne lesene stavbe na potresni mizi v Kobeju na Japonskem, kjer smo dokazali, da lahko križno lepljene lesene konstrukcije prestanejo tudi potresne obremenitve. Toda ključno je, da vsak detajl že v fazi načrtovanja preprečuje nevarnosti, kot je vdor vlage, saj lahko ta ogrozi tako stabilnost kot nosilnost.

V zadnjem času se veliko govori o hibridni gradnji. Kakšno prihodnost vidite v kombinaciji lesa z drugimi materiali?

Hibridna gradnja je po mojem mnenju prihodnost gradbeništva. Vsak gradbeni material ima svoje prednosti. Les je izjemen zaradi okolja in ugodja bivanja, beton in jeklo pa imajo funkcijske lastnosti, ki jih je v določenih delih konstrukcije nujno uporabiti. Največjo okoljsko korist dosežemo, če preudarno kombiniramo materiale in zmanjšamo uporabo armiranega betona tam, kjer to ni potrebno.

Kako vidite vlogo digitalizacije in novih tehnologij pri načrtovanju in gradnji lesenih objektov?

Digitalizacija je osnova kakovostne izvedbe lesenih objektov. Uporaba BIM modelov omogoča, da pred izvedbo odpravimo vse morebitne napake in kolizije, od konstruiranja do montaže. Delo v BIM okolju je v leseni gradnji še pomembnejše kot pri klasični, saj si improvizacij ne moremo privoščiti. Verjamem, da bo 3D projektiranje in BIM standard v prihodnjih letih.

Kako ocenjujete pripravljenost slovenskega trga na varno trajnostno gradnjo in kaj bi bilo treba izboljšati?

Menim, da študijski programi še vedno ne dajejo dovolj poudarka razvoju trajnostne in lesene gradnje. Če želimo usposobiti ustrezne strokovnjake, moramo v izobraževalni sistem vključiti znanja s področja lesene in hibridne gradnje, projektiranja trajnostnih sistemov in njihovega delovanja v praksi. Predlagam uvedbo hibridnega študijskega programa, ki bi v sodelovanju fakultet za arhitekturo, gradbeništvo in biotehniko oblikoval novo generacijo usposobljenih strokovnjakov.

Ali menite, da bi lahko lesena gradnja postala prevladujoča oblika gradnje v urbanih okoljih? Kaj bi bilo potrebno za ta preboj?

Les bo v prihodnosti igral pomembno vlogo, vendar ne bo postal prevladujoč gradbeni material. Realno pričakujem, da bo v naslednjih desetletjih les dosegel okoli tretjinski delež, predvsem pri stanovanjskih in javnih objektih, kjer je poleg trajnosti pomembno tudi bivanjsko ugodje.

Kako se slovenska industrija lesene gradnje lahko primerja z drugimi evropskimi državami kot sta Avstrija in Nemčija? Kje imamo prednosti in kje zaostajamo?

Slovenija ima izjemno znanje in potencial, vendar zaostajamo pri industrijski proizvodnji CLT elementov. Nimamo podjetja, ki bi v večjem obsegu proizvajalo tovrstne elemente in s tem vstopilo na konkurenčen trg, kot so to storile Avstrija, Nemčija ali Italija. Kljub temu smo razvili patentiran križno lepljen rebričast ploskovni element, s katerim bi lahko slovenska industrija postala bistveno bolj konkurenčna; a ta priložnost za zdaj še ni bila izkoriščena.

Če bi lahko zgradili svojo sanjsko hišo kjerkoli na svetu, kje bi stala in kakšna bi bila?

Sam živim v klasični zidani hiši, ki ima dograjen leseni aneks, kjer ustvarjam. V Dalmaciji smo skupaj s starši zgradili apartmajski objekt z armiranobetonsko kletjo, zidanim pritličjem, leseno prvo etažo in skeletno mansardo. To je zame optimalen hibrid, ki izkorišča prednosti vseh materialov. Najbolj pa se občuti bivalno ugodje v etaži, ki je v celoti izvedena iz križno lepljene lesene konstrukcije.

Dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad. l direktor in vodja razvoja v CBD, d. o. o.

Rojen v Mariboru, študiral na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, diplomiral leta 1996, magistriral 1999 in doktoriral 2001 s področja potresne odpornosti lesenih konstrukcij. Leta 2001 je prejel priznanje CUREE = Consortium of Universities for Research in Earthquakes Engineering v ZDA. Vključen je v več evropskih in mednarodnih raziskovalnih projektov, sodeluje in hkrati občasno predava na različnih evropskih fakultetah in raziskovalnih ustanovah.
Do leta 2009 je bil zaposlen na UL FGG, kjer je kot raziskovalec in strokovnjak deloval predvsem na področju lesenih in kompozitnih konstrukcij.

Leta 2006 je ustanovil svetovalno in projektivno podjetje CBD, d. o. o., ki je specializirano za projektiranje sodobnih lesenih konstrukcij na potresnih območjih. Leta 2011 je prejel nagrado Inženirske zbornice Slovenije za več inženirskih dosežkov v določenem časovnem obdobju na področju raziskav in projektiranja lesenih konstrukcij na potresnih področjih. Od leta 2013 dalje je prejel več nacionalnih nagrad Javne agencije SPIRIT Slovenija za naj leseno gradnjo, med njimi tudi posebno nagrado komisije za dosežke na področju tehničnih rešitev v leseni gradnji.
Leta 2017 je prejel prestižno Puhovo nagrado Republike Slovenije za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče. 

Slovenski paviljon v Dubaju: mojstrovina podjetja CBD
Podjetje CBD je znano po izjemnih inovacijah v leseni gradnji, med katerimi izstopa projekt slovenskega paviljona na Expo 2020 v Dubaju. Bruno Dujič je še posebej ponosen na ta dosežek, saj je podjetje CBD, d. o. o. , kljub izzivom, ki jih je prinesla pandemija, uspelo realizirati gradnjo na daljavo.

Video, ki ga je naša ekipa posnela na lokaciji v času Expa 2021, še danes ponuja dragocen vpogled v to izjemno leseno stvaritev.