Srečanje preteklosti s sedanjostjo

Skoraj noben projekt se ne začne na čisto praznem listu papirja. Vedno je povezan z nečim od prej. Lahko je to stavba, ki je pred leti tu služila svojemu namenu in je sedaj ni več, lahko je to parcela, ki ima svojo zgodbo prepleteno s pridelavo vrtnin ali komaj vidnim studencem, lahko pa je to obstoječi objekt na lokaciji, ki kliče po prenovi. Arhitekt pa je tisti, ki vez s preteklostjo spremeni v prednost ali oviro.

Tekst: Luka Hribar
Foto: Jure Žagar, u. d. i. a.
Januar 2021

SLOWOODLIFE_lesena_domacija

Z izvirno arhitekturo je Lesena domačija zaživela novo življenje.

SLOWOODLIFE_lesena_domacija
SLOWOODLIFE_lesena_domacija
SLOWOODLIFE_lesena_domacija
SLOWOODLIFE_lesena_domacija

Tako je na dolenjskem podeželju sredi jase svoje mesto našla pritlična hiša, ki se s homogeno obliko ter materiali neopazno zlije z okolico, a kljub temu privlači poglede in tako opozarja na svojo prisotnost. Pogledi hiše se razprostirajo na dolenjske ravnice, obdane z naravo in redko poseljeno podeželje. Velikost parcele in lokacijski pogoji so dopuščali veliko svobode pri zasnovi hiše. V ospredju pa so prevladovale želje investitorjev po funkcionalnosti, odprtosti, svetlih prostorih ter uporabi lesa in naravnih materialov. Hiša je zgrajena v skoraj ničenergijskem sistemu Optimal, ki ga odlikuje odlična toplotna izolativnost zunanjega ovoja brez toplotnih mostov ter najvišja stopnja bivalnega udobja.

Glavna posebnost objekta je podolgovat pritlični del, ki predstavlja srce hiše z bivanjskimi prostori, pokrit z dvokapno streho, ki se mu na severni strani priključi del z ravno streho, namenjen garaži in servisnim prostorom. Dominantnemu belemu ometu se pridružuje lesena fasada, ki uspešno dopolnjuje vrzeli med steklenimi odprtinami in s svojo prisotnostjo poživi čelni fasadi. Kot dodatek zunanjo podobo zaključuje lesena podporna konstrukcija, ki je svojo obliko podedovala po konstrukciji lesenega objekta, ki je nekoč stal na tem območju.

 Kritina strehe je temno sive barve in tako poudari izstopajoč kontrast med fasado in streho. Ščepec modernizma dodajo zaprti napušči in velike steklene površine, ki vabijo naravno svetlobo na obisk in tvorijo zanimiv preplet svetlobe in senc. Posebnost hiše je tudi lesen strop v osrednjem delu hiše, ki poskrbi za domače vzdušje in toplino prostora. Arhitektom je uspelo ustvariti presežno vrednost v prostoru. Tako se postavlja vprašanje, kakšen potencial imajo starejše domačije, raztresene po našem prostoru? To ni izziv le za dobre arhitekte, pač pa tudi in predvsem za lastnike, investitorje in izvajalce.

DATA-teka
Ime projekta: Lesena domačija
Leto izvedbe: 2019
Tlorisna površina objekta: neto 240,98 m2
garaža: 47,62 m2
Sistem gradnje: lesena panelna gradnja
Izvajalec: Rihter, d. o. o.
Projektivni biro: Tria studio, d. o. o.
Stavbno pohištvo: M Sora, d. o. o. , Pirnar, d. o. o.
Lokacija: Dolenjska
Foto: Jure Žagar, u. d. i. a

SLOWOODLIFE_lesena_domacija

Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!

Morda vas zanima tudi:

SLOWOODLIFE_jasna_ariana

Dom s pridihom moderne gorske koče

Zasnova stanovanjske hiše lahko bolj ali manj inovativno sledi urbanističnim in prostorskim omejitvam. Bežen pogled na primestno pozidavo individualnih stanovanjskih hiš, ko se peljemo po kakšni od takih sosesk, kaže na to, da je na podlagi enakih pogojev gradnje mogoče zasnovati zelo raznovrstne objekte.

SLOWOODLIFE_strokovno_v_lesu_innorenew

Holistični dizajn visokih lesenih zgradb

Stavbo InnoRenew CoE so zasnovali in sprojektirali strokovnjaki inštituta, ki se ukvarja z različnimi področji gradnje. S tesnim sodelovanjem so uskladili vse detajle in rešili vrsto težav, ki so se pojavile ob snovanju in gradnji. Z več kot sto senzorskimi mesti bodo projektne predpostavke merili tudi skozi življenjsko dobo stavbe, ugotovitve pa bodo prispevale k načinu, kako bomo podobne stavbe gradili v prihodnosti.
SLOWOODLIFE_strokovno_v_lesu_Premrov

Večino lesenih slovenskih hiš zgradimo v okvirno-panelnem sistemu

V svetu na splošno poznamo tri velike konstrukcijske sisteme lesene gradnje, to so masivni, skeletni in okvirni sistem. Vsakega od njih nadalje delimo še v dve podskupini, pojasnjuje red. prof. dr. Miroslav Premrov, predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Pod masivni konstrukcijski sistem, kjer so stenski in stropni elementi polni, uvrščamo skladovni sistem, ki predstavlja star, klasični način lesene gradnje, ter novejši montažni masivno-panelni sistem, kjer polne montažne nosilne panele sestavljajo križno položene in zlepljene deske. Ta sistem je sicer poznan tudi pod imenom križno-lepljen les, v mednarodni strokovni literaturi pa CLT ali X-lam.