Holistični dizajn visokih lesenih zgradb

Hiter razvoj, ki temelji na ogljično intenzivnih pristopih, povečuje količine toplogrednih plinov v ozračju in zaradi učinka tople grede tudi povečano segrevanje planeta. Če človeštvu ne bo uspelo omejiti segrevanja, nas v bližnji prihodnosti čaka podnebna katastrofa. Globalni sporazumi, denimo Pariški, ki si prizadeva k omejitvi segrevanja na manj kot dve stopinji Celzija, so seveda nujni, še bolj pomembno pa je njihovo uresničevanje. Evropski cilji so smeli, želimo namreč postati prvi ogljično nevtralni kontinent do leta 2050, do leta 2030 pa želimo zmanjšati emisije toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov v primerjavi z vrednostmi z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zato moramo korenito spremeniti delovanje vseh sektorjev, industrije, transporta in tudi gradbeništva.

Gradbeni sektor je namreč odgovoren za kar tretjino emisij ogljikovega dioksida in za štirideset odstotkov celotne porabe energije ter proizvodnje odpadkov. Prehod na trajnostno in obnovljivo gradnjo je torej ključnega pomena, les pa je neizpodbiten prvak med trajnostnimi gradbenimi materiali. Enostavnejše stanovanjske objekte iz lesa gradimo že zelo dolgo, povečati pa moramo gradnjo z lesom tudi večnadstropnih, višjih zgradb. Skoraj polovica ljudi v EU namreč živi v večstanovanjskih stavbah. Poleg stanovanjskih stavb, ki v Evropi predstavljajo med 60 in 85 odstotkov vseh gradenj, odvisno od države, pa pomemben delež predstavljajo tudi poslovne stavbe. Le-te so pretežno večetažne.

Naj omenim primer projektiranja za preprečevanje prenosa zvoka po konstrukciji, ki se trenutno uporablja v lesenih stavbah in je lahko v popolnem nasprotju s konstrukcijskimi zahtevami, ki izhajajo iz obremenitev zaradi vetra ali potresa. Lesene stavbe želimo za primer močnega vetra ali potresa zgraditi čim bolj trdno. To pomeni, da moramo njihove osnovne gradnike, stebre, nosilce, plošče … povezati tako, da lahko prenesejo obtežni tok potresnih ali vetrnih sil vse do temeljev, obenem pa morajo izpolnjevati še vrsto zahtev za duktilno obnašanje, primerno dušenje in še bi lahko naštevali. Po drugi strani pa moramo za preprečevanje prehoda zvoka med prostori elemente vezati čim mehkeje, ali jih celo prekiniti, da dosežemo želene cilje. Takih kolizij je še veliko in prav zato je zelo pomembno, da se visoke lesene zgradbe obravnavajo celostno in holistično zajemajo vse vidike projektiranja.

COST združuje strokovnjake iz 30 držav

Prav to je tudi temeljni cilj nove akcije COST – Holistični dizajn visokih lesenih zgradb, ki združuje strokovnjake iz več kot 30 držav. V prihodnjih štirih letih bodo mednarodni strokovnjaki, ki prihajajo iz najširšega spektra udeležencev pri gradnji stavb, v okviru interdisciplinarne debate postavili temelje razvoja posodobljenih metod projektiranja, ki bo visoke lesene zgradbe obravnaval na podlagi holističnega pristopa. To je nujno, če želimo takšne stavbe graditi varne in udobne – tudi če se njihovega načrtovanja lotijo manj izkušene ekipe projektantov. Povečan obseg gradnje večetažnih lesenih stavb pa je ključen za doseganje podnebnih ciljev, ki si jih je zastavila Evropa. Trenutno v akciji sodeluje več kot sto mednarodnih strokovnjakov, še vedno pa se jim pridružujejo novi. 

Ko se je svet ustavil in ponudil dokaze

Dokaz za to, da je nove razmere zakrivilo človeško ravnanje, se je pokazal ob izbruhu pandemije koronavirusa. »Ko se je ustavilo svetovno gospodarstvo, se je količina CO₂ v ozračju zelo zmanjšala. To je dokaz, da lahko toplogredne pline zmanjšamo, če preidemo na energetsko nepotratne (bio)materiale in gradiva. Če bomo uporabljali gradiva, za katera bo potrebna manjša poraba energije, bomo zmanjšali porabo fosilnih energentov; če bomo zmanjšali te, bomo zmanjšali emisije toplogrednih plinov,« pojasnjuje. Kako močan vpliv na okolje imajo naše odločitve, utemeljuje s številkami: pri proizvodnji 1 m³ plastike sprostimo 5 ton CO₂, pri kubiku jekla 17 ton, da naredimo 1 m³ aluminija, pa sprostimo 27 ton CO₂. Z vgradnjo 1 m³ lesa pa vežemo približno eno tono CO₂. V gozdovih les namreč nastaja s pomočjo energije sonca in vezave ogljikovega dioksida. »Pa ne le, da nam sonce ustvarja les, tudi pri predelavi lesa v končne izdelke porabimo najmanj energije. Iz tega razloga je les strateška prvina, prvenstveno namenjena za gradnjo in izdelke. Zato ne razumem politike Slovenije, da že 25 let govori samo o bioenergiji in kurjenju lesa, ne govori pa o biomaterialih, lesu za izdelke in za objekte. Po koronskem obdobju bi morali preusmeriti gospodarstvo iz alternativnih energetskih virov na alternativne surovine in materiale, kot je les,« je kritičen dr. Pohleven. »Za prihodnost človeštva ne bo pomembno, kako proizvesti čim več (bio)energije, ampak kako z manj energije proizvesti materiale in graditi objekte.«