Na gradbišču
največjega trajnostnega
projekta pri nas
Gradnja šestih lesenih štirinadstropnih blokov, lociranih v zelenem delu Celja, je trenutno največji trajnostni projekt pri nas. Dva bloka že stojita, preostali štirje pa bodo dokončani v drugi fazi projekta, ki je pogojen z okoljskimi določili. O tem, kako nastaneta taka lesna konstrukcija in zgradba, smo se pogovarjali dr. Brunom Dujičem iz projektantskega biroja CBD, ki je bil zadolžen za konstrukcijsko zasnovo in statiko tega projekta.
Besedilo: Dušan Waldhütter
Foto: agencijaLOTOS.net/ Bruno Dujič
September 2021
Uspešna realizacija zahteva temeljito projektiranje
»Sprojektirali smo vse sestave konstrukcij, pri čemer ni šlo samo za lesne, temveč tudi za jeklene konstrukcije, saj na koncu les vedno povežemo z jeklenimi veznimi elementi. Tako smo v okviru projekta izdelali načrt gradbenih konstrukcij in iz teh pripravili izvedbene načrte, prirejene vsakemu materialu. Ko je to bilo vključno z vsemi detajli dokončano, je zasnova potovala v delavniški izris, kjer je bilo treba za jeklarja in proizvajalce pripraviti delavniško shemo. Ta vključuje tudi podatke o transportu, urnik montaže posameznih delov in popis veznih sredstev. Za kvalitetno izvedbo je potreben večji obseg dela pri samem projektiranju. Bolje kot je sprva domišljeno, lažja je potem pot do optimalne izvedbe,« pojasnjuje odgovorni projektant.
Masivna konstrukcija križno lepljenih plošč
»Ko smo v razvoju arhitekturnega projekta definirali konstrukcijo, so bili projektanti in investitor soglasni, da želijo leseno masivno konstrukcijo križno lepljenih plošč, imenovano tudi CLT oziroma X-lam. Gre za novejšo tehnologijo, kjer lesene lamele pod visokim pritiskom stisnejo v ploskovni element.
Tehnologija, ki je zaživela pred kakšnimi petnajstimi leti, se je do danes v segmentu stanovanjske in poslovne gradnje izjemno razvila. Po vsem svetu razvijajo nove ideje in že gradijo stavbe z višino do 85 metrov, projektirajo pa tudi že višje, tudi do 40 etaž. Ena izmed prednosti tovrstne gradnje je, da ponuja enega najbolj trajnostnih načinov, tako gradnje kot tudi bivanja,« razlaga Bruno Dujič. Stanovanjsko naselje v Celju je projekt, v katerem bo v konstrukcijo ene stavbe vgrajenih 300 ton lesa, kar pomeni, da bo v njej uskladiščenih minimalno 300 ton ogljikovega dioksida oziroma po nekaterih izkazih glede izračunavanja ogljičnega odtisa celo dvakrat več.
Za izjemno bivanjsko ugodje
Večina ljudi, ki so bivali v klasični gradnji, zdaj pa prebivajo v leseni, znajo bivanjsko ugodje, ki ga nudi les, dobro opisati in ceniti. »Kadar jih vprašamo, kaj je tako drugačnega, navadno dobimo odgovor, da ‘vse’,« razlaga Dujič. »Zavedamo se, da okolje, v katerem bivamo, resnično vpliva na naše počutje in razpoloženje in še veliko drugih dejavnikov se je izkazalo za vplivne. Zadnjih nekaj let se številne institucije ukvarjajo s študijami tega področja, med drugim je ena pokazala, da naj bi bilo bivanje v lesenem okolju tako blagodejno, da celo znižuje srčni utrip.«
Če zanj skrbimo, je les večen
Prednost lesa je, da je uporaben kadarkoli, leseno konstrukcijo pa lahko vedno razstavimo. Pomembno je zavedanje, kako ekonomičen je les in kakšen potencial ima za recikliranje, dodaja dr. Bruno Dujič, direktor podjetja CBD, d. o. o. »Po odsluženi življenjski dobi je les še vedno dober energent, vendar je bolje, da ga lahko pred tem še kako bolje uporabimo. Nekateri se ob misli na leseno konstrukcijo grozijo nad trditvijo, da je les izjemen material tudi zato, ker na koncu razpade in ne obremenjuje narave. Da pa ne propade pred pričakovanim koncem življenjske dobe, moramo projektanti in izvajalci poskrbeti, da ne pride do navlaževanja lesene konstrukcije. Suh les je namreč lahko večen, če pa je izpostavljen navlaževanju, pa so trdnost, uporabnost in trajnost lesa lahko časovno zelo omejene. Zato je treba v objektih z leseno konstrukcijo z obdobnimi pregledi preveriti, da ne pride zaradi napak pri inštalacijskih razvodih, na fasadnem ovoju, pri stavbnem pohištvu in strehi ter odtokih do navlaževanja lesene konstrukcije. Tisti, ki bivajo v lesenem objektu, se morajo zavedati, da je skrb za nepremičnino enaka skrbi za avto ali zdravje.«
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Holistični dizajn visokih lesenih zgradb
Stavbo InnoRenew CoE so zasnovali in sprojektirali strokovnjaki inštituta, ki se ukvarja z različnimi področji gradnje. S tesnim sodelovanjem so uskladili vse detajle in rešili vrsto težav, ki so se pojavile ob snovanju in gradnji. Z več kot sto senzorskimi mesti bodo projektne predpostavke merili tudi skozi življenjsko dobo stavbe, ugotovitve pa bodo prispevale k načinu, kako bomo podobne stavbe gradili v prihodnosti.
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva.
