Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva. K temu so ga spodbudile podnebne spremembe, ki se kažejo z vedno pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Pripravila: Sergeja Javornik
Oktober 2021
Ko se je svet ustavil in ponudil dokaze
Dokaz za to, da je nove razmere zakrivilo človeško ravnanje, se je pokazal ob izbruhu pandemije koronavirusa. »Ko se je ustavilo svetovno gospodarstvo, se je količina CO₂ v ozračju zelo zmanjšala. To je dokaz, da lahko toplogredne pline zmanjšamo, če preidemo na energetsko nepotratne (bio)materiale in gradiva. Če bomo uporabljali gradiva, za katera bo potrebna manjša poraba energije, bomo zmanjšali porabo fosilnih energentov; če bomo zmanjšali te, bomo zmanjšali emisije toplogrednih plinov,« pojasnjuje. Kako močan vpliv na okolje imajo naše odločitve, utemeljuje s številkami: pri proizvodnji 1 m³ plastike sprostimo 5 ton CO₂, pri kubiku jekla 17 ton, da naredimo 1 m³ aluminija, pa sprostimo 27 ton CO₂. Z vgradnjo 1 m³ lesa pa vežemo približno eno tono CO₂.
V gozdovih les namreč nastaja s pomočjo energije sonca in vezave ogljikovega dioksida. »Pa ne le, da nam sonce ustvarja les, tudi pri predelavi lesa v končne izdelke porabimo najmanj energije. Iz tega razloga je les strateška prvina, prvenstveno namenjena za gradnjo in izdelke. Zato ne razumem politike Slovenije, da že 25 let govori samo o bioenergiji in kurjenju lesa, ne govori pa o biomaterialih, lesu za izdelke in za objekte.
Po koronskem obdobju bi morali preusmeriti gospodarstvo iz alternativnih energetskih virov na alternativne surovine in materiale, kot je les,« je kritičen dr. Pohleven. »Za prihodnost človeštva ne bo pomembno, kako proizvesti čim več (bio)energije, ampak kako z manj energije proizvesti materiale in graditi objekte.«
Prihodnost je v leseni gradnji
Nujnost večje uporabe lesa pri gradnji podkrepi še z nekaj podatki: če primerjamo emisije CO₂ pri gradnji hiše iz lesa in armiranobetonski hiši, je za leseno hišo potrebno približno 10-krat manj energije, torej se sprosti 10-krat manj CO₂. Ob tem omeni, da na Japonskem načrtujejo gradnjo najvišjega lesenega nebotičnika na svetu, celoten projekt bo vreden skoraj 6 milijard dolarjev.
Visok bo 350 metrov, 76 % vgrajenega materiala pa bo predstavljal les, zaradi česar bo objekt prispeval k znižanju emisij CO₂ za kar 2.800 ton.
Prednosti uporabe lesa v gradnji se povečujejo z novimi tehnologijami obdelave lesa, s čimer napreduje kakovost gradnje in posledično kakovost bivanja. Še v času službovanja na fakulteti je na osnovi raziskav razvil patent, ki je zdaj na ravni industrijske proizvodnje. »To je termična modifikacija lesa. S to metodo les pridobi dimenzijsko stabilnost in postane odporen na škodljivce.
Sploh v tujini je precej v uporabi novost, imenovana nanofibrilirana celoluza. Gre za vlakna, pridobljena iz lesa. Taka nitka iz lesa je močnejša od pajkove nitke in kar 5- do 7-krat močnejša od jeklene žice istega premera. Posebnost ogljikovih nanofibril je, da jih lahko proizvajamo iz nerabnih ostankov lesa in predstavljajo material prihodnosti. Na Japonskem so iz teh materialov že naredili avtomobil,« razlaga dr. Pohleven.
Še ena uporabna rešitev
Med pomembnimi gradbenimi novostmi zadnjih let postavlja v ospredje še uporabo križno lepljenih plošč, na račun katerih so, pravi, v Avstriji uspeli v veliki meri znižati emisije CO₂. »Križno lepljene plošče bi bilo smiselno uporabiti tudi pri energetski obnovi objektov, ki se vrstijo po slovenskih mestih in krajih. Objekte bi sanirali, statičnost in potresna varnost objektov bi se toliko izboljšali, da bi lahko obstoječi objekt nadgradili še z dodatnim nadstropjem,« dodaja dr. Pohleven. Da je izvoz hlodovine velika izguba – na kar tudi dr. Pohleven opozarja že leta –, se strinjajo mnogi, pa tudi, da rešitev ponuja celostno domišljena veriga, ki bo od hlodovine pripeljala do izdelkov. Smo vendarle prišli tako daleč, da v Sloveniji na tem področju pridemo od besed k dejanjem, zdaj ko bomo morali reševati tudi problem izpustov CO₂, k čemur nas zavezujejo evropski dogovori?
Prihodnost je v leseni gradnji, je prepričan dr. Pohleven, ki zagovarja vzpostavitev trajnostne verige od hloda do proizvoda. Ta bi zagotovila dodatno vrednost in zdrava delovna mesta za človeka in za okolje. Izvoz hlodovine je največja izguba za nas, opomni in predlaga ustanovitev centrov za predelavo lesa, kjer bodo povezani pridelava, predelava in prodaja izdelkov. »Delovna mesta bi ustvarili tam, kjer nastaja naravna dobrina. Lesna industrija bi v veliki meri prispevala k razvoju podeželja, k decentralizaciji slovenskega gospodarstva in enakomernejši poseljenosti Slovenije.«
Foto: Pixabay
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Holistični dizajn visokih lesenih zgradb
Na gradbišču največjega trajnostnega projekta pri nas
Gradnja šestih lesenih štirinadstropnih blokov, lociranih v zelenem delu Celja, je trenutno največji trajnostni projekt pri nas. Dva bloka že stojita, preostali štirje pa bodo dokončani v drugi fazi projekta, ki je pogojen z okoljskimi določili. O tem, kako nastaneta taka lesna konstrukcija in zgradba, smo se pogovarjali dr. Brunom Dujičem iz projektantskega biroja CBD, ki je bil zadolžen za konstrukcijsko zasnovo in statiko tega projekta.
