Večino lesenih slovenskih hiš zgradimo v okvirno-panelnem sistemu

V svetu na splošno poznamo tri velike konstrukcijske sisteme lesene gradnje, to so masivni, skeletni in okvirni sistem. Vsakega od njih nadalje delimo še v dve podskupini, pojasnjuje red. prof. dr. Miroslav Premrov, predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Pod masivni konstrukcijski sistem, kjer so stenski in stropni elementi polni, uvrščamo skladovni sistem, ki predstavlja star, klasični način lesene gradnje, ter novejši montažni masivno-panelni sistem, kjer polne montažne nosilne panele sestavljajo križno položene in zlepljene deske. Ta sistem je sicer poznan tudi pod imenom križno-lepljen les, v mednarodni strokovni literaturi pa CLT ali X-lam.

Pripravil: Dušan Waldhütter
September 2021

SLOWOODLIFE_MARLES

V današnjem času je večina postavljenih enodružinskih stanovanjskih objektov v Sloveniji postavljena v okvirno-panelnem sistemu, pri katerem stenske in stropne elemente praktično v celoti izdelajo v proizvodnji. Foto: Marles hiše Maribor

Kakšne konstrukcijske sisteme lesene gradnje poznamo pri nas in kakšne so razlike med njimi

SLOWOODLIFE_strokovno_v_lesu_Pohleven

Pod masivni konstrukcijski sistem, kjer so stenski in stropni elementi polni, uvrščamo skladovni sistem, ki predstavlja star, klasični način lesene gradnje. Foto: arhiv Sadek

SLOWOODLIFE_unsplash

Okvirni stebrni sistem se pri nas v stanovanjski leseni gradnji v nasprotju s skandinavskimi državami ni nikoli posebej uveljavil.
Foto: Avel Chuklanov Unsplash

SLOWOODLIFE_strokovno_v_lesu_Pohleven

V skeletnem sistemu so primarni konstrukcijski gradniki izključno linijski elementi. Foto: Kager hiša

SLOWOODLIFE_strokovno_v_lesu_Leskovar

Kozolci so na primer prvi primeri klasične skeletne gradnje pri nas. Foto: Wikimedia

Skeletna in okvirna gradnja

»Razlika med skeletnim in okvirnim sistemom je predvsem ta, da so v skeletnem sistemu primarni konstrukcijski gradniki izključno linijski elementi, tudi diagonale za dosego potrebne horizontalne stabilnosti, v okvirnem sistemu pa to vlogo prevzemajo obloge in v bistvu zato veljajo za dvodimenzionalne konstrukcijske elemente.
Okvirni konstrukcijski sistem delimo v dve podskupini; starejši, klasični stebrni okvirni sistem, kjer se gradnja izvaja na gradbišču, ter prefabriciran okvirno-panelni sistem, kjer se stenski in stropni elementi kot dvodimenzionalni konstrukcijski elementi praktično v celoti izdelajo v obratu. S tem se seveda tudi bolje zaščitijo pred vsemi spremenljivimi klimatskimi pogoji v času gradnje. Med stebrnim in okvirno-panelnim sistemom je razlika praktično le v sami tehnologiji proizvodnje, v statičnem smislu pa ni posebne razlike, če je tudi stebrni sistem platformni, torej grajen etažo po etažo.
Za prestižno v leseni gradnji nekako velja skeletna gradnja, kjer lahko v kombinaciji z ustrezno postavitvijo povečanih steklenih površin na ovoju stavbe dosegamo zelo dobre energijske izkaze, zelo dobro naravno osvetljenost notranjih prostorov in seveda transparentnost,« razlaga profesor.

Prevladuje montažni okvirno-panelni sistem

»V Sloveniji, seveda v kontekstu starejše klasične lesene gradnje, izmed vseh naštetih prevladujeta predvsem skladovni in skeletni sistem; kozolci so na primer prvi primeri klasične skeletne gradnje. 

Okvirni stebrni sistem se pri nas v stanovanjski leseni gradnji v nasprotju s skandinavskimi državami ali Severno Ameriko nikoli ni posebej uveljavil, ampak izrazito prevladuje montažni okvirno-panelni sistem.«  
V današnjem času je večina postavljenih enodružinskih stanovanjskih objektov v Sloveniji postavljena v okvirno-panelnem sistemu, vse bolj pa se uveljavlja tudi polnostenski CLT-sistem, ki seveda prevladuje v primerih večetažnih objektov zaradi potrebe po zagotovitvi predvsem potrebne odpornosti na obtežbo vetra in potresa. V Avstriji pa je na primer zadeva že ravno obratna, opaža Premrov, in je CLT-sistem izrazito prevladujoč praktično v vseh primerih različne etažnosti objekta.

Značilnosti CLT in okvirno-panelnega sistema

Če bi primerjali predvsem okvirno-panelni in polnostenski CLT-sistem, ima CLT-sistem vsekakor večjo porabo lesa in s tem tudi večjo količino vezanega primarnega toplogrednega plina CO2. Vendar je posledično zaradi večje porabe lesa tudi nekoliko dražji. Ima pa zato precej večjo nosilnost in togost, zato je primernejši za večetažno leseno gradnjo. Nekako na splošno velja, da je objekte, višje od treh etaž, praktično nemogoče postavljati izključno v okvirno-panelnem sistemu, s sistemom CLT pa to ni problem.
»Razlika je tudi v postavitvi toplotne izolacije. V okvirno-panelnem sistemu imamo možnost, da v prazen medprostor med okvirne elemente, torej v samo konstrukcijsko ravnino, postavimo nekako tudi do dve tretjini potrebne toplotne izolacije, v CLT-sistemih pa jo lahko postavljamo le zunaj konstrukcijske ravnine. 

 

Kako doseči standarde kakovosti najvišjega razreda

»Za kakovostno izvedbo lesenega objekta je zelo pomembno pravilno poznavanje lesa kot gradbenega materiala, ki skriva ogromno pasti, ustreznega detajliranja stikov, in na splošno zelo dobrega poznavanja prednosti in slabosti med konstrukcijskimi sistemi in tudi različnimi materiali.

Pomembno je izpostaviti, da se slabosti in prednosti prepletajo med konstrukcijskimi in gradbeno-fizikalnimi vsebinami, včasih so si medsebojno celo izključujoče. Zato je potrebna intenzivna integracija različnih strok, tako z vidika arhitekture, gradbene fizike in seveda gradbenih konstrukcij.

Le z ustreznim povezovanjem teh strok, s katerim lahko v dobršni meri izpostavimo prednosti in zmanjšamo slabosti lesenega objekta, bomo dosegli standard kakovosti najvišjega razreda. In seveda nas to vodi predvsem v zasnovo zahtevnejših objektov najvišjega standarda, ki bodo izrazito hibridno zasnovani, tako z vidika gradbenih materialov kot tudi konstrukcijskih sistemov,« je prepričan predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije.

Dandanes je torej v rabi več različnih konstrukcijskih sistemov, od katerih ima vsak svoje prednosti. Za doseganje največje kakovosti tehnološko dovršene gradnje je pomembno dobro poznavanje njihovih lastnosti, splošno poznavanje značilnosti lesa in integracija znanja strokovnjakov različnih strok.

 

SLOWOODLIFE_masivna_konstrukcija

Za iste zahtevane vrednosti toplotne prehodnosti (U-vrednosti) bo debelina CLT-stene ustrezno večja kot pri okvirno-panelnem sistemu, ki pa bo po drugi strani izkazoval manjšo toplotno akumulativnost in s tem manjši toplotni fazni zamik, ter tudi nekoliko manjšo zvočno odpornost, našteva razlike med okvirno-panelnim sistemom in CLT sistemom dr. Miroslav Premrov, mednje pa uvršča tudi požarno odpornost. Ta se sicer v glavnem uravnava z vgradnjo mavčno-kartonskih ali mavčno-vlaknenih oblog, na splošno pa je pri CLT-sistemu malenkost boljša kot pri okvirno-panelnem. Foto: Piqsels

Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!

Morda vas zanima tudi:

SLOWOODLIFE_strokovno_v_lesu_Leskovar

Stavbe in energija – kakšna pojmovanja so v rabi in kaj pomenijo

Trenutno je v uporabi precej različnih poimenovanj, ki določajo tipe hiše glede na energijsko učinkovitost. V okviru veljavne nacionalne zakonodaje in določanja energetskih razredov stavb z energetsko izkaznico lahko stavbe razvrščamo v različne razrede, denimo A1, A2, B, C, vendar pa se na tem področju pripravljajo spremembe, pravi red. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar, u.d.i.a., dekanica Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.

SLOWOODLIFE_strokovno_v_lesu_Pohleven

Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂

Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva. K temu so ga spodbudile podnebne spremembe, ki se kažejo z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so suše, poplave, zmrzali in žledolomi. »Za podnebne spremembe je kriv človek in njegove dejavnosti zadnjih sto, dvesto let,« pravi.
SLOWOODLIFE_strokovno_v_lesu_CBD

Na gradbišču največjega trajnostnega projekta pri nas

Gradnja šestih lesenih štirinadstropnih blokov, lociranih v zelenem delu Celja, je trenutno največji trajnostni projekt pri nas. Dva bloka že stojita, preostali štirje pa bodo dokončani v drugi fazi projekta, ki je pogojen z okoljskimi določili. O tem, kako nastaneta taka lesna konstrukcija in zgradba, smo se pogovarjali dr. Brunom Dujičem iz projektantskega biroja CBD, ki je bil zadolžen za konstrukcijsko zasnovo in statiko tega projekta.