Stavbe in energija – kakšna pojmovanja so v rabi in kaj pomenijo
Trenutno je v uporabi precej različnih poimenovanj, ki določajo tipe hiše glede na energijsko učinkovitost. V okviru veljavne nacionalne zakonodaje in določanja energetskih razredov stavb z energetsko izkaznico lahko stavbe razvrščamo v različne razrede, denimo A1, A2, B, C, vendar pa se na tem področju pripravljajo spremembe, pravi red. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar, u.d.i.a., dekanica Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Pripravil: Dušan Waldhütter
September 2021
Več poudarka bo posvečenega integraciji tehničnih stavbnih sistemov, ki lahko ob izkoriščanju učinkovitih virov energije proizvajajo električno energijo. Foto: Daria Nepriakhina Pixabay
Pomembno je, da bodo arhitekti in preostala projektantska stroka tudi nadalje prispevali k ohranjanju premišljene arhitekturne zasnove. Foto: Jean-Paul Jandrain Pixabay
Novi Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah bo na kompleksen način opredeljeval njihovo energijsko učinkovitost. Foto: https://energetskaizkaznica.si
Skoraj ničenergijska stavba (sNES) je stavba z zelo visoko energijsko učinkovitostjo, pri čemer je potrebna energija v zelo veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov energije. Foto: Arno Senoner Unsplash
Na pragu novih pravil
Predvidoma s 1. januarjem 2022 naj bi stopil v uporabo nov Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah, ki bo na zelo kompleksen način opredeljeval energijsko učinkovitost stavb s končno razvrstitvijo v razrede od A (tudi A+) do G, glede na skupno primarno energijo potrebno za delovanje stavbe in energijo proizvedeno z izkoriščanjem obnovljivih virov energije, pojasnjuje profesorica. »To pomeni, da bo izračun pokazal, koliko energije bo potrebne za delovanje tehničnih stavbnih sistemov, med katere spadajo sistemi za ogrevanje, hlajenje, mehansko prezračevanje, klimatizacijo, pripravo tople sanitarne vode, razsvetljavo prostorov, avtomatizacijo in nadzor stavbe, ter tudi za delovanje sistemov, ki na podlagi izkoriščanja obnovljivih virov energije proizvajajo električno energijo. Prav tako bo v izračunu za določitev energijske učinkovitosti stavbe upoštevana tudi količina energije, ki bo proizvedena z izkoriščanjem obnovljivih virov energije.« Od tem dodaja, da tako pravilnik kot tudi evropska direktiva o energetski učinkovitosti stavb opredeljujeta pojem ‘skoraj ničenergijske stavbe’ (sNES); to je stavba z zelo visoko energijsko učinkovitostjo oziroma zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v zelo veliki meri proizvedena iz obnovljivih virov energije (OVE).
Trenutno v rabi je nestandardizirano pojmovanje
Trenutno je na nepremičninskem trgu prisotnih več različnih poimenovanj, poleg skoraj ničenergijske stavbe so v uporabi tudi nizkoenergijska, pasivna, ničenergijska, plusenergijska in aktivna hiša.
»Gre za termine, ki niso enotno standardizirani niti na nacionalni ravni, prav tako ne na ravni EU. Opredeljeni so pretežno na podlagi energijske učinkovitosti stavb, ki vključuje podatek o potrebni energiji za delovanje stavbe, in le v nekaterih primerih tudi o deležu, pridobljenem z izkoriščanjem OVE.«
Če bi poljudno skušali opisati značilnosti posameznega tipa, bi lahko za nizkoenergijsko hišo veljalo, da gre za stavbo z izboljšanimi lastnostmi toplotnega ovoja skladnimi s trenutno veljavnim ‘Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah’ (PURES, 2010), ki se uvršča v razred energetske učinkovitosti B do C, razlaga Žegarac Leskovarjeva. Pri ničenergijski, plusenergijski in aktivni hiši pa gre za to, da je količina izkoriščanja OVE že precej visoka.
Še o pasivni hiši
Pasivna hiša, ki bi se po naši trenutno veljavni zakonodaji uvrščala v energetski razred A1 ali A2, pa je produkt ‘Passive house’ inštituta iz Nemčije, ki je definiral vrsto zahtev, z izpolnjevanjem katerih lahko hiša pridobi status oziroma tudi certifikat pasivne hiše. Takšna hiša lahko ima maksimalno potrebo po letni energiji za ogrevanje stavbe normirani na 1 m2 ogrevane površine stavbe Qh = 15 kWh/m2a.
»Lahko bi naštevali še več podrobnosti pri vsakem omenjenem tipu, vendar je najbolj smiselno uporabljati poenotena poimenovanja oziroma dejanske podatke o lastnostih stavb in energijskem izkazu, saj velik nabor na trgu uporabljenih imen lahko le zmede potencialne kupce hiš.«
Kaj bo odslej v ospredju
Gradnja hiš bo v prihodnje usmerjena v skoraj ničenergijske stavbe, s čimer bo po novem več poudarka posvečenega integraciji tehničnih stavbnih sistemov, ki lahko ob izkoriščanju OVE proizvajajo denimo električno energijo.
Pri tem se poraja bojazen, da bi se ob nespametnem razumevanju nove zakonodaje lahko zmanjšal pomen kakovostnega arhitekturnega načrtovanja stavb. »Iz izkušenj vemo, da lahko z ustrezno zasnovo, ki upošteva klimatske danosti in druge specifike lokacije ter obsega izbiro oblike stavbe, orientacije, določitev velikosti in razporeditve oken in lastnosti termalnega ovoja, načrtujemo stavbo, ki ima relativno majhno potrebo po energiji za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo.
Pametna zasnova je primarni, a ne edini pogoj za zagotavljanje kakovosti notranjega okolja in s tem visoke stopnje bivalnega ugodja. Pomembno je, da bodo arhitekti in preostala projektantska stroka tudi nadalje, ob sprejetju novega Pravilnika o učinkoviti rabi energije, prispevali k ohranjanju premišljene arhitekturne zasnove, kot primarnega vodila za doseganje kakovosti. Sicer drži, da je uporaba TSS za izkoriščanje OVE, z integracijo katerih bo možno dosegati celo najboljše standarde energetske učinkovitosti, sicer zaželena, a nikakor nadomestek dobrega arhitekturnega načrtovanja,« še opozarja dr. Vesna Žegarac Leskovar. Ne nazadnje pa, dodaja, je z bolj globalnega okoljskega vidika spodbujanje določenih oblik tehničnih stavbnih sistemov tudi diskutabilno, saj je v družbi predvsem govora le o izkoristku energije v času delovanja teh naprav, recimo fotovoltaike, medtem ko se premalo osredotočamo na dejstva, ki zrcalijo dejanske podatke o porabljeni energiji in okoljskih vplivih v fazi celotnega življenjskega cikla teh naprav.
Smo torej pred sprejetjem noveliranih pravil, ki bodo urejala to področje. Gradnja hiš bo tudi v prihodnje seveda usmerjena v skoraj ničenergijske stavbe, nova pravila pa bodo v ospredje postavila tudi energijo, potrebno za delovanje tehničnih stavbnih sistemov, in sistemov, ki na podlagi izkoriščanja obnovljivih virov energije proizvajajo energijo.
Za ogrevanje prostorov in sanitarne vode so v pasivni hiši predvideni tehnični stavbni sistemi, ki izkoriščajo OVE, prav tako pa je predvidena uporaba mehanskega prezračevanja z izkoriščanjem odpadne toplote notranjega zraka. Določena je tudi zahteva po še izboljšanem toplotnem ovoju. Obstaja še nekaj pogojev, med temi tudi precej stroga zahteva po zrakotesnosti hiše, razlaga dr. Vesna Žegarac Leskovar pojem pasivne gradnje.
Foto: Shutterstock
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Holistični dizajn visokih lesenih zgradb
Na gradbišču največjega trajnostnega projekta pri nas
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva. K temu so ga spodbudile podnebne spremembe, ki se kažejo z ekstremnimi vremenskimi pojavi, kot so suše, poplave, zmrzali in žledolomi. »Za podnebne spremembe je kriv človek in njegove dejavnosti zadnjih sto, dvesto let,« pravi.
