“Lesena hiša je kot živo bitje, ki diha z nami in nas objema”
Eva Pavlič Seifert, diplomirana umetnostna zgodovinarka in magistrica vizualne kulture, ter Aljaž Celarc, diplomirani geograf in magister dokumentarne fotografije, tvorita mednarodno uveljavljen umetniški tandem. S svojo družinico živita v vasi Novi Kot, na meji med Notranjsko in Dolenjsko, v čudoviti leseni hiši, ki sta jo skoraj v celoti postavila sama. Njuna hiša ni le dom, temveč tudi prostor ustvarjalnosti in regenerativnega bivanja, kjer združujeta ljubezen do narave, trajnosti in umetnosti. V lesenem domu, ki diha z naravo, prepoznavata poetično skladje med človekom in življenjskim ritmom gozda.
Foto: osebni arhiv
Kako bi opisala razliko med bivanjem v leseni hiši in hiši iz drugih materialov?
“Lesena hiša je kot živo bitje, ki se odziva na vse spremembe temperature in vlage. Diha z nami in tako ustvarja posebno toplino, značilno prav za les. Rekla bi, da les objema, stiska in ne popusti. Ko enkrat začneš živeti v leseni hiši, je ne boš želel zamenjati za nobeno drugo.”
Kaj vama les kot material pomeni v vsakodnevnem življenju?
“Les je z nama, ko se zbudiva in ko greva spat. Je material trajnosti, saj vsaka stvar, ki jo ustvariva, zgradiva ali oblikujeva, nosi svojo zgodbo in je vpeta v svoj ‘lesni’ ter najin življenjski cikel.”
Kateri so po vajinem mnenju največji pozitivni učinki bivanja v leseni hiši?
“Njen vonj in prijeten občutek domačnosti sta nekaj, kar je verjetno globoko zakoreninjeno v človeško evolucijo. Pozimi nas izjemno toplo navdušuje, poleti pa prijetno ohlaja. Skratka, nikoli nas ne pusti na cedilu, če zanjo pravilno skrbimo in upoštevamo njene (ne prav zahtevne) potrebe. V zameno nam ponuja tudi najbolj sproščujoče vonjave, ki resnično olajšajo še tako stresne situacije.”
Ali tudi sama opažata, da les vpliva na vajino psihično ali fizično počutje?
“Zelo. Ko je les enkrat vstopil v najina življenja, ga ni in ga nikoli ne bo zapustil.”
Kako na vaju vplivajo vonj, podoba ambienta in naravna estetika?
“Izjemno pomirjujoče, domače, nekaj, kar je poznano – tudi če tega prej še nikoli nisi izkusil. Je kot prispodoba tujca, ki ga srečaš na poti, a imaš občutek, da se že dolgo poznata. Prehod iz notranjosti v zunanjost, še posebej v najlepšo gozdno kuliso, ustvarja mehke prehode in simbiozo bivanja z naravo ter v naravi.”
Kaj vaju je prepričalo, da sta izbrala tovrstno gradnjo?
“Preprostost, trajnost in trdnost lesene gradnje. Oba sva lahko sodelovala pri delu in se ob tem urila v raznovrstnih veščinah. Les je odličen material za učenje, saj ti takoj pokaže, če z njim ravnaš nepravilno. Morda ga nekateri ravno zaradi te iskrenosti ne marajo preveč. Nama pa je to zelo všeč, saj se s tem lahko hitreje in učinkoviteje učiva. Predvsem o sebi, saj takrat na plano privrejo tudi najine manj krasne lastnosti in značilnosti, ki jih lahko izboljšava ter tako postaneva boljša posameznika.”
Kako se lesena hiša obnese v praksi glede na vzdrževanje in energetsko učinkovitost?
“Njeno vzdrževanje je presenetljivo enostavno, če je pravilno zasnovana in grajena oziroma obnovljena. Les je minljiv material, a če z njim ravnamo na najbolj naraven način – brez barvanja, lakiranja ali drugih kemičnih obdelav – bo ob koncu svojega življenjskega cikla postal odličen material za drva ali kompost. Les je tudi izjemen izolator, kar je ključno za življenje v enem najbolj hladnih krajev v Sloveniji, kjer, kot radi rečemo domačini, ‘tri mesece vlada mraz, devet mesecev pa zima.’ Bivanje v leseni hiši je bila zato najina najboljša odločitev. Pozimi v hiši z veseljem hodimo okoli v kratkih hlačah in se smejimo snežinkam, ko pobelijo planoto.”
Sta imela pri gradnji kakšne posebne izzive?
“Seveda, brez tega ne gre. Ko se enkrat odločiš stopiti na pot, ki je povsem tuja in nepoznana, so dvomi in negotovosti nekaj povsem naravnega. Na primer, ali sva vgradila dovolj debelo plast lesno-vlaknaste izolacije, ali sva namestila dovolj prekatov za vpih lesno-vlaknaste izolacije, ali je paropropustna papirnata folija pravilno nameščena itd.”
Sta morda opazila, ali tudi obiskovalci vajine hiše občutijo razliko v primerjavi z ne-lesenimi domovi? Kakšni so njihovi odzivi?
“Doslej sva imela izkušnjo, da je vsakdo, ki je stopil skozi vrata, doživel zelo prijetno presenečenje. Naša hiša v notranjosti ni kot vsaka druga hiša – in to je bil tudi namen. Pri nas ne boste našli popolnoma ravnih površin, klinično čisto oblikovanih kotičkov ali stereotipnih zasnov bivalnega prostora. Namesto tega boste pri nas začutili najino energijo, naš dom in prostor, kjer se lahko vsak obiskovalec počuti kot doma. Najlepši in najpogostejši odziv je bil prav ta: da je tako domače. In to nama res veliko pomeni!”
Kako lesena gradnja prispeva k vajinemu trajnostnemu načinu življenja?
“Les je obnovljiv, ima nizek ogljični odtis in omogoča številne načine recikliranja. Vse kar ostane od lesene gradnje se lahko uporabi za nešteto primerov: vse od drv, kompostnega nastilja, finega oblanja za hrambo korenčkov za čez celo leto, majhnih delcev za domače sestavljanke za otroke, in še bi se našlo!”
Če bi morala svetovati nekomu, ki razmišlja o leseni hiši, kaj bi mu povedala?
“Ko se enkrat posvetiš lesu, ga nikoli ne želiš zapustiti.
Pomaga ti zgraditi in izboljšati osebnost, pripomore k nizkemu ogljičnemu odtisu, je demokratičen v svoji uporabi in izjemno dostopen material. Lesena hiša ni zgolj gradnja, temveč celosten način življenja. Vedno izbiraj kakovosten les in se posveti njegovim majhnim zahtevam, da dosežeš in doživiš njegovo odporno, trajno in estetsko veličastnost. Konec koncev so ostrešja najstarejših in najmogočnejših stavb – ne brez naključja – lesena!”
Več o Evi in Aljažu ter njuni leseni hiši lahko preberete na spletni strani: www.hisamandrova.com
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Certifikati v svetu montažne gradnje z lesom
Zagotavljanje in kontrola kakovosti predstavljata pomemben segment v procesu gradnje s končnim ciljem zagotoviti trajno, funkcionalno in kakovostno gradnjo. Vse od začetka procesa gradnje do njenega konca obsega tako kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov kot kontrolo kakovosti same izvedbe del.
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva. K temu so ga spodbudile podnebne spremembe, ki se kažejo z vedno pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Večino lesenih slovenskih hiš zgradimo v okvirno-panelnem sistemu
V svetu na splošno poznamo tri velike konstrukcijske sisteme lesene gradnje, to so masivni, skeletni in okvirni sistem. Vsakega od njih nadalje delimo še v dve podskupini, pojasnjuje red. prof. dr. Miroslav Premrov, predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Pod masivni konstrukcijski sistem, kjer so stenski in stropni elementi polni, uvrščamo skladovni sistem, ki predstavlja star, klasični način lesene gradnje, ter novejši montažni masivno-panelni sistem, kjer polne montažne nosilne panele sestavljajo križno položene in zlepljene deske. Ta sistem je sicer poznan tudi pod imenom križno-lepljen les, v mednarodni strokovni literaturi pa CLT ali X-lam.
Postanimo prijatelji!
Spremljate z nami zgodbe, ustvarjene za boljši jutri
