CLT revolucija v Sloveniji: kako Stilles spreminja leseno gradnjo
V svetu trajnostne gradnje postaja križno lepljen les (CLT) ena najpomembnejših inovacij v zadnjih desetletjih. Gre za gradbeni material, ki združuje prednosti lesa – naravnost, estetiko in prijetnost bivanja – s sodobno tehnologijo, ki omogoča gradnjo masivnih lesenih objektov na visoki ravni stabilnosti, trpežnosti in energetske učinkovitosti. Podjetje Stilles iz Sevnice je s svojo najsodobnejšo proizvodnjo CLT vstopilo v ospredje te revolucije in postalo eden ključnih akterjev na področju trajnostne lesene gradnje v Sloveniji in širše.
Foto: arhiv proizvajalca
Stilles, ki že desetletja slovi po vrhunski izdelavi pohištva in notranje opreme, je svojo vizijo nedavno razširil tudi na področje gradbenih materialov. Rok Barbič, direktor podjetja Stilles, poudarja: “S proizvodnjo CLT smo naredili pomemben korak k trajnostni prihodnosti. Les je eden redkih materialov, ki omogoča zmanjšanje ogljičnega odtisa v gradbeništvu, hkrati pa ponuja izjemne mehanske lastnosti in estetsko dovršenost. Naša vizija je ponuditi trajnostno alternativo klasičnim gradbenim materialom in omogočiti gradnjo, ki je prijaznejša do okolja, hkrati pa ponuja izjemno kakovost bivanja.” Stilles je z investicijo v najsodobnejšo proizvodno linijo postal pomemben ponudnik CLT plošč za različne gradbene projekte, od stanovanjskih hiš do večjih objektov.
Njihova proizvodnja temelji na natančnem inženiringu ter uporabi visokokakovostnega slovenskega lesa, kar zagotavlja izdelke vrhunske kakovosti. Njihova letna kapaciteta je preko 8.000 m³ križno lepljenih plošč in preko 4.000 m³ modularnih plošč. Pri CLT proizvodnji pa ne gre zgolj za izdelavo plošč, temveč za celovit pristop k sodobni leseni gradnji. “Naš cilj je omogočiti arhitektom in investitorjem fleksibilnost, ki jo potrebujejo, da lahko ustvarjajo inovativne, trajnostne in estetsko dovršene objekte,” dodaja Barbič.
Gradnja objektov s CLT ploščami je v vzponu
Po podatkih Timber online.net je bilo lani v Nemčiji, Švici, Italiji, Avstriji in Češki proizvedeno 1,3 milijona m³ CLT plošč, kar je za približno 17 % več kot leto poprej.
V celotni Evropi je bila produkcija v preteklem letu okoli 1,8 milijona m³. Do zanimivih ugotovitev je prišel dr. Miha Humar z Biotehniške fakultete, ki je s sodelavci meril vlago v poplavljenem objektu v CLT izvedbi. Nekaj tednov po poplavah, ko je lastnik intenzivno sušil objekt, je vlaga v sredici CLT plošče znašala le 18 %. To je v primerjavi s poplavljenimi objekti v betonski izvedbi pravzaprav zanemarljivo.
Lesena gradnja objektov po poplavah je ena izmed opcij celotne sanacije. Tovrstno gradnjo bi lahko razumeli tudi kot priložnost popolne obnove. Za povprečno stanovanjsko hišo potrebujete približno 60 m³ CLT plošč. Torej bi z letno kapaciteto Stillesa lahko izgradili kar nekaj objektov.
Ekološki in gospodarski vidiki uporabe CLT
Poleg arhitekturnih in gradbenih prednosti prinaša CLT tudi ekonomske in ekološke koristi. V primerjavi s klasično gradnjo iz betona in jekla je proces proizvodnje CLT bistveno manj obremenjujoč za okolje, saj zmanjšuje emisije CO₂. Les, uporabljen v CLT ploščah, skladišči ogljikov dioksid in tako aktivno pripomore k zmanjšanju toplogrednih plinov.
Prav tako so CLT objekti energetsko učinkoviti. Naravne lastnosti lesa omogočajo boljše toplotne in akustične lastnosti, kar pripomore k zmanjšanju stroškov ogrevanja in hlajenja. V praksi to pomeni, da lastniki CLT objektov dolgoročno privarčujejo pri stroških energije.
Nova proizvodna linija: trajnost in krožno gospodarstvo
Nova proizvodna linija v Stillesu je posebna še v tem, da omogoča uporabo odpadnega materiala.
Modularne lepljene plošče bodo proizvedene po principu krožnega gospodarstva, kar pomeni, da se pri proizvodnji izkoriščajo ostanki lesa, ki nastanejo pri izdelavi pohištva za hotele. Ti ostanki bi sicer predstavljali odpadek, zdaj pa jih Stilles predeluje v kompozitne modularne plošče.
Kompozitna modularna plošča je razvojno-raziskovalni produkt podjetja Stilles, ki združuje požarno odpornost, zvočno izolativnost in vodoodbojnost. Ta tehnologija omogoča trajnostno izrabo virov in zmanjšanje količine odpadkov. V trenutnem proizvodnem procesu opremljanja hotelov letno generirajo dobrih 2.000 m³ lesnih odpadkov. Polovico te količine porabijo za ogrevanje in uporabo tehnične vode v sušilnicah, lakirnici in stiskalnici, drugo polovico pa bodo predelali in vgradili v kompozitne modularne plošče.
Prihodnost gradnje s CLT
Lesena gradnja postaja vse bolj priljubljena tudi pri gradnji večjih objektov, kot so poslovne stavbe, šole in hoteli.
Evropski in svetovni trendi nakazujejo, da bo CLT v prihodnje še bolj pridobival na pomenu.
Zaradi svoje vsestranskosti in okoljske prijaznosti ga številni arhitekti in investitorji vidijo kot material prihodnosti. S številnimi projekti, ki se že izvajajo v Evropi, Stilles dokazuje, da je na pravi poti k razvoju trajnostne lesene gradnje. Njihova predanost kakovosti, inovacijam in trajnosti jih postavlja v ospredje tega hitro rastočega sektorja. S proizvodnjo CLT se ne le postavljajo ob bok največjim evropskim proizvajalcem, temveč hkrati prispevajo k razvoju trajnostne gradnje in uporabi lesa kot ključnega materiala prihodnosti.
Njihova usmerjenost v kakovost, natančnost in ekološko odgovornost pomeni, da lahko arhitekti, gradbeniki in investitorji računajo na vrhunske izdelke, ki združujejo inovativnost in tradicijo.
Več informacij o proizvodnji CLT najdete Tukaj.
OSNOVNE TEHNIČNE KONTURE PROIZVODNJE LINIJE
- Osnovna dimenzija CLT plošč: maksimalen format 6 m x 3,3 m, možne debeline od 6 cm do 36 cm, minimalen format 4 m x 2,45 m.
- Vedno liho število slojev – od 3 do 9 layerjev.
- CNC obdelave: izrezi za okna, vrata, poševnine, inštalacijske kanale …
Marko Vouk, vodja oddelka CLT v podjetju Stilles, d. o. o., o eni najpomembnejših gradbenih inovacij v zadnjih desetletjih.
STILLESOVA DODATNA PODPORA
• Podajo lahko osnovne rešitve statike in svetujejo glede primernih statikov za leseno gradnjo;
• Predlagajo in narišejo tlorise objekta;
• Nudijo podporo arhitektom in ostalim projektantom – elektro, strojne Inštalacije;
• Pripravijo delavniško dokumentacijo;
• Ponudijo storitev montaže z izkušenimi monterji;
• Investitor ima možnost ogleda proizvodnje, kjer se izdeluje njegova CLT konstrukcija.
CERTIFIKATI IN KONTROLA KAKOVOSTI
• Certificirana proizvodnja;
• Certifikat Eta;
• OIB Dunaj izdaja certifikata (marec 2024);
• Sledljivost proizvodnje;
• Vsak dan izvajajo teste delaminacije;
• Vsak dan izvajajo testiranje trdnosti zobatega spoja;
• 2 leti hramba vzorcev;
• 2 x letno presoja procesa proizvodnje Holzforschung Dunaj Avstrija;
• CLT passport – vsaka CLT plošča ima svoj potni list, kjer so zapisani vsi podatki.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Certifikati v svetu montažne gradnje z lesom
Zagotavljanje in kontrola kakovosti predstavljata pomemben segment v procesu gradnje s končnim ciljem zagotoviti trajno, funkcionalno in kakovostno gradnjo. Vse od začetka procesa gradnje do njenega konca obsega tako kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov kot kontrolo kakovosti same izvedbe del.
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva. K temu so ga spodbudile podnebne spremembe, ki se kažejo z vedno pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Večino lesenih slovenskih hiš zgradimo v okvirno-panelnem sistemu
V svetu na splošno poznamo tri velike konstrukcijske sisteme lesene gradnje, to so masivni, skeletni in okvirni sistem. Vsakega od njih nadalje delimo še v dve podskupini, pojasnjuje red. prof. dr. Miroslav Premrov, predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Pod masivni konstrukcijski sistem, kjer so stenski in stropni elementi polni, uvrščamo skladovni sistem, ki predstavlja star, klasični način lesene gradnje, ter novejši montažni masivno-panelni sistem, kjer polne montažne nosilne panele sestavljajo križno položene in zlepljene deske. Ta sistem je sicer poznan tudi pod imenom križno-lepljen les, v mednarodni strokovni literaturi pa CLT ali X-lam.
Postanimo prijatelji!
Spremljate z nami zgodbe, ustvarjene za boljši jutri
Ljubezen do ljudi in bivalnega okolja, zapisana v lesu.
