EnglishSlovenian

Lepota preprostosti bivanja, od Danske do Japonske

Vabimo vas k mojstrom »dobrega bivanja«, narodom, v kulturah katerih so zapisane premnoge stvari o prijetnosti bivanja, sreči in lepoti preprostosti. Gre za način življenja, kulturo posameznika ali celo naroda. Švedi poznajo lagom, Danci hygge in lykke, Nizozemci gezelligheid, Škoti còsagach, Japonci wabi sabi in ikigai, Kitajci pa wu wei. Spoznajte osem pojmovanj lahkotnosti bivanja.

Tekst: mag. Alenka Žibert, Alma iDesign
Foto: shutterstock, istockphoto
Januar 2021

SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_lepota_preprostosti_bivanja
SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_lepota_preprostosti_bivanja
SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_lepota_preprostosti_bivanja
Začnimo še enkrat. Pomlad je prišla. Slišimo jo, vonjamo v vetru in soncu. Dotikamo se je, ko drsimo s prsti po deblu dreves ali se bosi podamo po razmočeni zemlji. Na svojih vsakdanjih sprehodih srečujem, v času izrednih razmer, veliko več družin kot po navadi. Siceršnja situacija nas je primorala, da smo več doma, in ravno v tem je čar – da se zmoremo prilagoditi trenutnim okoliščinam. Ne zgolj zaradi nove pomladi, zaradi vsega je prišel čas za razmislek o našem bivanju, domu, kakovosti, o odnosih, stvareh, o vsem, kar je s prvim povezano. Z vami želim deliti nekaj misli o tem, kako lahko pogledamo na življenje še na drugačen način, z upanjem, da boste ob koncu branja tega prispevka pogumnejši in vedrejši. Povabim vas k mojstrom »dobrega bivanja«, narodom, v kulturah katerih so zapisane premnoge stvari o prijetnosti bivanja, sreči in lepoti preprostosti. Povezuje jih dejstvo, da imajo za vse prej zapisano izraz, ki vključuje vse to in še več. Gre za način življenja, kulturo posameznika ali celo naroda: Švedi tako poznajo lagom, Danci hygge in lykke, Nizozemci gezelligheid, Škoti còsagach, Japonci wabi sabi in ikigai, Kitajci pa wu wei.

Osem pojmovanj lahkotnosti bivanja

Prvo od pojmovanj, ki vam jih namenjam, je WU WEI – iti s tokom. Gre za izraz, s katerim bi morda še najlažje opisali princip wu wei in ki pomeni nedelovanje v smislu nepreračunljivega in k prihodnjemu cilju usmerjenega delovanja, skratka prepustiti se življenju. Povedano naravnost – sprejmimo trenutno situacijo in razmislimo, kako si lahko pomagamo, da bomo lažje prebrodili težke čase. Z arhitekturnega vidika bi to pomenilo, da upoštevamo naravne linije z minimalnimi posegi. Lahko bi rekli, da zgradimo hišo okoli drevesa! Obdobje, v katerem živimo in ko nas večina dela od doma in lovimo ravnotežje med poklicnim in zasebnim življenjem, najnazorneje ponazarja pojem IKIGAI. Ikigai je japonski koncept načina življenja, ki se osredotoča na idejo o »najboljšem življenju« in je skoraj antiteza pojmu hygge.

Japonci so prepričani, da je eden ključnih elementov v življenju ikigai – tisto, kar prinaša zadovoljstvo, srečo, daje smisel. Povedano drugače – ikigai je razlog, da zjutraj vstanemo. Preproste reči, ki jih počnemo vsak dan, združujejo pomen in obred. V smislu notranje opreme ima nekaj podobnosti z izrazom hygge, saj spodbuja enostavnost in tok. Spogleduje se tudi z minimalizmom, saj naj bi po tem konceptu posedovali samo takšne predmete, ki imajo za lastnika poseben pomen. Kupujte manj in bolje in se posvetite svojemu domu. Ta naj ne postane zgolj zatočišče, temveč naj bo prilagojen delu od doma, omogoča naj preplet poklicnega in zasebnega življenja. Ikigai podpira to zvezo in skuša najti ravnovesje med obema. Je kombinacija tega, kar ljubiš, v čemer si dober, in tega, kar potrebuje svet in od česa lahko resnično živiš. Morda se sliši težko, toda iskanje presečišča vseh teh konceptov je vaš ikigai. V pojmovanje ikigai se lepo vpletajo nauki, ki jih podaja Dominique Loreau v svojem priročniku Umetnost preprostosti. Avtorica, ki že dolga leta živi na Japonskem, se je nenehno spraševala o svojih načelih in iskala pravi način idealnega življenja. »Ko sem tako odstranjevala stvar za stvarjo, sem polagoma spoznala, da je prizadevanje za preprostost najprimernejši način, da hkrati živim udobno in v skladu z lastno vestjo.« Preprostost je zanjo pozitivna vrednota, ki nas bogati. Znebimo se torej navlake in naredimo prostor novemu. Lepota je v praznini, lepota je v tišini. Če lahko ustvarimo takšne razmere, vse dobi določen pomen.

WABI SABI

To je umetnost iskanja lepote v nepopolnosti, je japonska filozofija, ki slavi nepopoln, naraven svet. »Wabi« pomeni razumevanje elegance skozi rustikalen, naraven in preprost dizajn, »sabi« pa predstavlja lepoto nepopolnosti, ki pride z leti. Wabi sabi so najdbe z boljšega trga, star les, tudi takšen, ki smo ga našli na sprehodu po morski ali rečni obali. Slavi razpoke in grče, patino, skratka – vse znake staranja skozi čas. Opozarja nas, da smo samo začasni prebivalci na tem planetu, minljivi in del narave.

Skozi wabi sabi se naučimo sprejemati znake staranja na sebi, rjo, obrabljene vogale in zdrgnjena tla, saj so vse to znamenja časa, ki ga predstavljajo. Pravega sabija ni mogoče narediti, gre za darilo časa, kajti pomeni »cvet časa«. Sabi stvari dostojanstveno in ponosno nosijo breme svojih let: hladna patina srebrne posode, sivina lesa ali eleganca osamljenega brezlistnega jesenskega grma. Wabi sabi je močno povezan z japonskim obredom pitja čaja, saj je to umirjena in sproščujoča rutina, ko naj bi umirili svoje misli in uživali v estetiki, ki ni popolna; na primer v ikebani, ki je bila narejena za obred. Pomeni uživati v pripomočkih obreda, ki so bili ročno izdelani, vsak od njih pa predstavlja kos umetnosti in simbolizira ljubečo uporabo s strani generacij pred tem. Wabi sabi ni zgolj slog dekoriranja, temveč način razmišljanja, umetnost bivanja, ali še bolje, način življenja. Zanj ni pravil – je rezultat razvoja našega »wabigokoro«, oziroma wabija uma in srca: živeti skromno, naučiti se biti zadovoljen z življenjem, ko odstranimo nepotrebno in naredimo prostor v svojem domu. Skratka – pomeni živeti tukaj in zdaj!

HYGGE

Hygge je umetnost ustvarjanja domačnosti in uživanja v preprostih stvareh (zato je mogoče, da ste to že doživeli, ne da bi se tega zavedali). Sama beseda je samostalnik ali pa pridevnik za »dobro počutje« in je povezana z občutkom udobnosti. Ko pomislimo na hygge, vidimo toplo zavetje, mehko odejo, prasketajoč ogenj in skodelico dobrega čaja. Pred dvema desetletjema sem potovala po Danskem in presenečena ugotavljala, da Danci ne uporabljajo zaves in da so zvečer na oknih prižgane luči, ki odkrivajo notranjost bivališč. Šele mnogo kasneje sem doumela pomen te navade – gre za »omsorg« (ustrežljivost, pozornost in skrb). Svetilka na pragu tako simbolizira dobrodošlico.

SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_lepota_preprostosti_bivanja
SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_lepota_preprostosti_bivanja
»Hygge je občutek pripadnosti in topline, trenutek udobja in zadovoljstva. Najdete ga lahko, če se vprašate, kje se počutite najbolj domače, katere so vaše navade in obredi, ob kom ste najbolj sproščeni, kaj vas najhitreje razvedri in kaj potrebujete, da vam je udobno. Skuhajte si skodelico kave ali čaja, pogreznite se v najljubši naslanjač in se prepustite trenutku,« je zapisala Louisa T. Brits v knjigi Hygge. Koncepti, kot so ikigai, hygge in wabi sabi, cenijo preprost, izčiščen, zadržan in skromen svet, ki nas obdaja.

LYKKE

Lykke je danska beseda za srečo. Hitro lahko prepoznamo razloge, zakaj so Danci srečnejši. Ne samo, da imajo enak starševski dopust za moške in ženske, ampak tudi brezplačno visokošolsko izobraževanje in vlake, ki vozijo pravočasno, ter delavnik s 37,5 ure na teden in svoj Inštitut za raziskovanje sreče. Nikomur torej ni treba emigrirati, da bi dosegel srečo! Na Danskem tudi večina ljudi kolesari do službe – tako je telesna vadba vgrajena v njihov vsakdan. Kar lahko naredimo sami, je, da prisluhnemo nasvetom in običajem iz drugih kultur, ki nam bodo lahko pomagali postati bolj zadovoljni s svojim življenjem. V Franciji imajo na primer čudovito kulturo obrokov. Ne cenijo zgolj hrane kot take, temveč celotno izkušnjo obedovanja, bolje rečeno, ta običaj spodbuja ljudi k preživljanju časa in medsebojnemu druženju, kar vpliva na dobro počutje.

Dodaten vloženi čas je torej namenjen druženju in ne prehranjevanju. Resda Francozi za posamezen obrok porabijo dvakrat več časa kot ljudje drugod po Evropi, a se zato lahko pohvalijo z nižjo stopnjo debelosti in daljšo življenjsko dobo.

GEZELLIGHEID

Gre za nizozemsko besedo, ki se izgovarja kot »heh-sell-ich« in je podobno kot hygee, còsagach in ikigai mešanica preprostih užitkov, udobnosti, združenosti in zadovoljstva. Za Nizozemca hiša ni gezelligheid brez kupa cvetja. Nobena hiša tudi ni gezellig brez fike (kave) ali česa rabljenega. Bistvo je v tem, da je udobno in sproščeno. Pridevnik gezellig se lahko uporablja v številnih situacijah: • za prostor (udoben ali vabljiv), • za osebo (zabavna ali prijetna), • za obisk starih staršev (pomeni družinsko skupnost – povezanost.

CÒSAGACH

V slovarju pojmov in besednih zvez najdemo škotsko/galsko besedo »còsagach«, ki ponazarja občutenje ugodja, varnosti in topline. Còsagach se ukvarja s sprejemanjem toplih barv in vzdušja iz narave v prostor, ne glede na letni čas. Vabim vas na pohajkovanje med mnogotere odtenke zelenih, zaobljenih gričev, ki skoraj krvavijo ob čudovitem cvetenju rese.

Po potepanju v pitoreskni pokrajini se priležeta dobra hrana in pijača. Podobno kot hygge còsagach spodbuja udobje, naravne materiale, toplo ognjišče in mehke odeje. Pridružuje se drugim podobnim mednarodnim konceptom in načinom življenja, kot so wabi sabi, ikigai in gezelligheid, ki prav tako vplivajo na notranje oblikovanje.

LAGOM

Švedski izraz »la-gum« pomeni »ne premalo, ne preveč«; gre za pot do zadovoljnega življenja, življenja v ravnovesju. Znano je, da so Švedi umirjeni, uravnoteženi in zadovoljni ljudje …

A le kaj imajo skupnega? Ravno to – ravnovesje, lagom. Kot pri Zlatolaski in treh medvedih: treba je poiskati ravno pravšnjo mero vsega. Lagom je način življenja. Lagom, podobno kot ikigai, predstavlja iskanje ravnovesja na vseh področjih življenja. Spodbuja nas k temu, da se znamo ustaviti, ko je dovolj, da ponovno pridobimo občutek »sitosti«. Vključuje vse vidike življenja, od odnosa do zdravja in vadbe, do hrane in druženja. Ideja sega v dobo Vikingov, v čas med 8. in 11. stoletjem. Takrat so si sklede s hrano in pijačo podajali okrog mize, da so bili vsi deležni poštenega deleža.

SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_lepota_preprostosti_bivanja
SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_lepota_preprostosti_bivanja
Pomembno je bilo, da si je posameznik postregel »dovolj« na način, da so si lahko vsi nekaj postregli. Sočasno z idejo o ravnovesju pri vseh stvareh obstaja tudi zavestna nesebičnost! Bi lahko omilili svoje težnje po popolnosti in namesto tega poskušali najti tisti občutek, da je nekaj dovolj dobro? Znižajmo svoja merila in globoko vdihnimo ter si privoščimo počitek!

»Fika« – »iti na kavo« ima globlji pomen, saj predstavlja dragocene trenutke, ko si vzamemo čas zase, smo v družbi prijateljev ali knjige. To je tisti del, ki nas uči, da se upočasnimo in uživamo v prijetnih stvareh življenja. Povsem normalno je, da nas večina razmišlja o tem, kako živeti čim bolj varčno. Trudimo se sprostiti, zato se v prostem času strastno predajamo svojim konjičkom. Večina bo pomislila »pa saj vse to že vemo«, a vas želim kljub temu »razsvetliti« s temi idejami, saj lahko le tako doprinesemo k boljšemu življenju vsakega posameznika in posledično tudi nas vseh. Ob tej priložnosti je prav, da omenim »načelo sedmih generacij«, ki temelji na starodavni filozofiji »haudenosaunee« (Irokezi), da bi morale odločitve, ki jih sprejemamo danes, ustvariti trajnostni svet, ki bo vplival na sedem generacij v prihodnosti.

Danes se načelo sedmih generacij na splošno omenja v zvezi z odločitvami o energiji, vodi in naravnih virih ter z zagotavljanjem trajnosti teh odločitev za sedem generacij v prihodnosti. Lahko pa ga uporabimo tudi za odnose – vsaka odločitev naj bi v prihodnosti vodila do trajnih odnosov sedmih generacij.

Kakovost, razkošje in preprostost

Louissa Thomesen Brits v knjigi Hygge pravi, da nas večina živi v stavbah, ki niso bile zgrajene z mislijo na nas. Dom si tako uredimo po svoje, pri tem pa čim bolje izkoristimo, kar imamo na voljo, in prostor prilagodimo svojim navdam in potrebam.

Pokaži mi svoj dom

in povem ti, kdo si. Pravijo, da je hiša ogledalo duše, in številne psihološke študije trdijo, da naši zasebni prostori veliko razkrivajo o nas in naši osebnosti. Dom je osebni prostor, je kraj, kjer se počutimo zaščitene in varne pred dogajanjem zunaj njega. Če dobro premislite, lahko ugotovite, da je naš dom poln elementov, predmetov, barv in materialov, ki odražajo nas same, sledi, ki pripovedujejo našo zgodbo. V

Včasih, ko v nas pride do sprememb, začutimo neustavljivo potrebo po tem, da spremenimo tudi naš dom – tudi če premaknemo zgolj en majhen kos pohištva ali pa zamenjamo dekoracijo, nam to dobro dene. Preveč predmetov zatre posamezen predmet, skladnost barv in žlahtnih snovi (naravna podoba lesa, njegova struktura, njegova patina …, ki se ga človeška roka dotika zaradi oblike same) omogoča, da si vid in tip spočijeta. Preprostost je tudi ustvarjanje usklajenosti med zelo malo predmeti, redkimi in nepogrešljivimi. In na koncu naj dodam, da čeprav je vsekakor pomembno opremiti dom funkcionalno in praktično, je duša tista, ki ga obda z nam ljubimi predmeti, s svojo ustvarjalnostjo. Vsak od nas je nekako ponosen na svoj dom, če nas obkrožajo predmeti, ki nam nekaj pomenijo, sploh če je prostor udoben in je vse na pravem mestu. K toplini pa ne prispevajo zgolj predmeti in sam prostor, ampak ljudje v njem, ki skupaj s prej naštetim ustvarjajo dom. Dom je duša, dom smo mi sami! Ko sem doma, odpiram okna na stežaj.

Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!

Morda vas zanima tudi:

SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_forestis

Leseno razkošje v objemu Dolomitov

Hotelska mojstrovina Forestis iz osrčja Dolomitov je letošnji prejemnik prestižne nagrade za notranje oblikovanje BIG SEE. Hotel je popolna lokacija za oddih in stik z naravo na razkošni ravni.
SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_dodo_kombi

Leseni dom na štirih kolesih

Neštetokrat je že videna klasična oblika kitarskega ojačevalca: črnega, značilne škatlaste oblike, največkrat iz umetne mase ali odetega v umetno usnje. Pri podjetju Da Capo so se odločili zaplavati proti toku in narediti ojačevalec, ki bo popolnoma odstopil od standardov; poleg svojevrstne oblike je njegova glavna odlika ta, da je narejen iz lesa.
SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_hiša_ob_Vilni

Hiša ob Vilni

Majhno stavbo z nizkim ogljičnim odtisom opredeljujeta minimalen dizajn in maksimalno udobje – tako vsaj zatrjujejo arhitekti studia Utopium s sedežem v litovskem glavnem mestu Vilna, ki so zasnovali prikupno etno kočo. V njej so združili koncept počasnega življenja z minimalizmom.