Lesena gradnja in inovativne rešitve za družbeno odgovorno delovanje
V Starošincah, naselju v občini Kidričevo, najdete majhno nevladno organizacijo, ki opravlja veliko delo in ima velike načrte, ti pa vključujejo tudi navdihujočo leseno gradnjo. Spoznajte Zavod Nazaj na konja in njihovo čudovito poslanstvo.
Besedilo: Dušan Waldhütter
Fotografije: Arhiv Zavoda in SLOWOODLIFE
November 2023
Inspiracijski tandem Zavoda: Metka Demšar Goljevšček, strokovna vodja dejavnosti in koordinatorka centra za družine, in direktor Alexander S. Goljevšček
“Nazaj na konja” je nevladna organizacija, ki uresničuje vizijo dostopnosti pomoči osebam s posebnimi potrebami do programov intervenc s pomočjo konja, torej aktivnosti in terapij s pomočjo konja. Sedež imajo v Konjeniškem parku Starošince, kjer opravljajo svoje poslanstvo že več kot 18 let. Izvor imajo na posestvu z več kot dvajsetletno konjeniško dejavnostjo na področju reje konj in športnega jahanja, ki je z leti preraslo v družinsko-terapevtski in izobraževalni center. V želji, da uporabnikom ponudijo karseda celovito, dostopno in kakovostno uporabniško izkušnjo, so se šolali in strokovno izpopolnjevali doma in tujini.
Mednarodno sodelovanje s strokovnimi institucijami je pomemben del njihovih aktivnosti in skozi mednarodne izmenjave pripomorejo k stalni strokovni in nenazadnje osebnostni rasti sodelavcev zavoda. Razvili so lasten izobraževalni program, ki je v Sloveniji in sosednjih državah že usposobil več kot 90 terapevtov za izvajanje terapij s pomočjo konja. V okviru nacionalnih in EU razpisov so se prijavili in izvedli več kot deset večjih projektov, v okviru katerih so razvijali in preizkušali inovativne metode in pristope na področju intervenc s pomočjo konja. Nenehne izzive za svoj razvoj si vseskozi iščejo sami in tako tudi zdaj razgrinjajo nove, doslej največje načrte.
Razvoj za dobrobit konjev in edinstveno ponudbo zavoda
“Že v letu 2020 smo našim uporabnikom odprli možnost, da v Konjeniškem parku preživijo več kot samo nekaj ur, in dali v uporabo “Horse Glamping park Starošince”, pravi direktor zavoda Alexander S. Goljevšček. “Hitro se je pokazalo, da je turistična ponudba izjemna komplementarna dopolnitev obstoječim programom, navdušeno jo je sprejelo veliko uporabnikov iz Slovenije predvsem pa iz tujine. Ker naše delo seveda brez konjev ne bi bilo mogoče in tudi ne smiselno, je skrb za dobrobit tega dela našega teama vedno na prvem mestu.
Sodelavci zavoda skrbijo za strokovno rast tudi skozi mednarodno sodelovanje s strokovnimi institucijami.
Sedanjo turistično ponudbo kot komplementarno dopolnitev programom so z navdušenjem sprejeli zlasti obiskovalci iz tujine.
Zato smo že pred obdobjem pandemije pripravili načrt in pridobili gradbeno dovoljenje za nov, konjevim potrebam najbolj prilagojen dom, imenovan ‘aktivni hlev’. Z izgradnjo takega hleva bodo konji lahko še bolje zadovoljili svoje potrebe po socializaciji in gibanju skozi ves dan in tako še bolj zagnano sodelovali v programih za uporabnike.” Z gradnjo novega hleva se bo sprostil prostor starega hleva, kjer so zasnovali sodoben nizko-energetski objekt. Odločitev je bila logično nadaljevanje že začrtanih ciljev, ki jim sledijo že od začetka delovanja.
Nov objekt bo pokrival tri pomembne vsebine: turizem, izobraževanja in dogodke ter prostore za klasične terapije in fizioterapevtske obravnave ter wellness. Centralni del novega objekta bo obsegal apartmajske sobe s 84 ležišči, veliko večnamensko dvorano in prostore za izvajanje klasičnih terapij in javnih programov centra za družine OBJEM.
Lesena gradnja zelene vizije
Nov objekt bo grajen iz naravnih oziroma obnovljivih materialov, arhitekturne rešitve so pripravili v podjetju ARHI-BIRO iz Ptuja pod vodstvom arhitekta Davida Anžela.
“V zadnjih leti smo vse objekte, ki smo jih postavili, gradili iz lesa. Prav ta izkušnja s tem izjemnim gradbenim materialom je odločitev o njegovi uporabi zelo olajšala. Kakovost bivanja v lesenem objektu je po našem prepričanju kar nekaj višja kot v primerljivem klasično zidanem objektu. Poleg tega uporaba lesa minimalno obremenjuje okolje in nam omogoča skoraj ničen ogljični odtis,” pojasnjuje direktor odločitev za gradnjo iz lesa, ki smo je pri SLOWOODLIFE seveda prav posebej veseli.
Novi objekti bodo grajeni iz naravnih oziroma obnovljivih materialov. Večnamenska dvorana kot veliko srce novogradnje, bo prizorišče izobraževalnih, seminarskih in kulturnih vsebin.
Pomembna integracija dejavnosti
Z novo investicijo bodo vzporedno dosegli več ciljev. “Najprej bomo seveda izboljšali kakovost bivanja štirinožnim članom našega teama. Obenem bomo povečali delež turistične dejavnosti, ki se je v zadnjih treh letih pokazala kot zelo zaželena in odlično sprejeta, naši pretežno tuji gosti so nam na platformi Booking dali odlično oceno 9,6. Poleg tega bomo vse izobraževalne in seminarske vsebine, ki smo jih do sedaj izvajali na različnih lokacijah, poslej lahko opravljali v novi večnamenski dvorani. Ta bo obenem izjemno prizorišče za vse kulturne dogodke, ki so že sedaj redni spremljevalec naše dejavnosti.
Našim uporabnikom bomo dodatno omogočili, da bodo določene oblike terapij, sprostitve in psihosocialne podpore, ki si jih do sedaj bili deležni pri različnih ponudnikih na različnih lokacijah, sedaj prejeli v čudovitem naravnem okolju Konjeniškega parka Starošince.”
V kateri fazi je pravkar projekt
Investicija je precej velika in je sami ne bodo zmogli, dodaja direktor. “Prav to dejstvo nas je nekoliko zaviralo pri hitrosti sprejemanje te odločitve, saj si ne želimo, da kljub investiciji, ki bo seveda imela velik vpliv na naše poslovanje in tudi na način kako nas bodo dojemali naši uporabniki, izgubimo srčnost v našem delovanju.
Zato smo velik del naše odločitve podredili prizadevanju, da kot destinacija in team ohranimo strast do dela s konji, narave in srčnost do naših uporabnikov,” razlaga sogovornik.
Trenutno zaključujejo evalvacije preliminarne študije o načinu zbiranja investicijskih sredstev. “V bistvu se moramo odločiti ali bomo sodelovali z enim velikim investitorjem oziroma bomo investicijo razpršili na veliko manjših domačih in tujih investitorjev. Ta odločitev bo sprejeta kmalu po novem letu, ” še dodaja direktor zavoda Alexander S. Goljevšček.
V novih objektih bo dovolj prostora za klasične terapije, fizioterapevtske obravnave in wellness, pa tudi za namestitev gostov; apartmajske sobe bodo imele kapaciteto 84 ležišč.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Certifikati v svetu montažne gradnje z lesom
Zagotavljanje in kontrola kakovosti predstavljata pomemben segment v procesu gradnje s končnim ciljem zagotoviti trajno, funkcionalno in kakovostno gradnjo. Vse od začetka procesa gradnje do njenega konca obsega tako kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov kot kontrolo kakovosti same izvedbe del.
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva. K temu so ga spodbudile podnebne spremembe, ki se kažejo z vedno pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Večino lesenih slovenskih hiš zgradimo v okvirno-panelnem sistemu
V svetu na splošno poznamo tri velike konstrukcijske sisteme lesene gradnje, to so masivni, skeletni in okvirni sistem. Vsakega od njih nadalje delimo še v dve podskupini, pojasnjuje red. prof. dr. Miroslav Premrov, predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Pod masivni konstrukcijski sistem, kjer so stenski in stropni elementi polni, uvrščamo skladovni sistem, ki predstavlja star, klasični način lesene gradnje, ter novejši montažni masivno-panelni sistem, kjer polne montažne nosilne panele sestavljajo križno položene in zlepljene deske. Ta sistem je sicer poznan tudi pod imenom križno-lepljen les, v mednarodni strokovni literaturi pa CLT ali X-lam.
Postanimo prijatelji!
Spremljate z nami zgodbe, ustvarjene za boljši jutri
Ljubezen do ljudi in bivalnega okolja, zapisana v lesu.
