Hiša Leska – biografija lesa in arhitekture
Načrtovanje enodružinske hiše predstavlja za arhitekta poseben izziv, saj ob celovitem snovanju zahteva še poistovetenje z načinom bivanja naročnika. Izkušnja pa postane še za kanček bolj zanimiva in kompleksna v primeru, ko se arhitekt sooči z nalogo zasnove lastne hiše. Hišo Leska je zasnovala izr. prof. dr. Vesni Žegarac Leskovar, dekanica Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru. Predstavljamo vam nastanek njenega projekta vse od prve skice do zasnove interierja in ureditve okolice; kako se je znašla v vlogah naročnika, investitorja in ustvarjalca v eni osebi.
Besedilo: dr. Vesna Žegarac Leskovar, u.d.i.a.
Fotografije: Jelovica
S TIHO ŽELJO PO PERFEKCIJI
Kadar je arhitekt hkrati tudi naročnik in investitor, je postavljen pred edinstven izziv, ko želi skozi projekt izkazati vsa pridobljena znanja in izkušnje. V tihi želji po perfekciji se ukvarja z iskanjem skladnosti, lepote, ustvarjanjem kakovostnega grajenega okolja, določanjem dovršene uporabnosti in dorekanjem vsakega detajla ter nenazadnje tudi s sklepanjem kompromisov,« pravi Vesni Žegarac Leskovar.
»Sredi leta 2014 sem bila postavljena pred podvig zasnove lastnega doma. Klasično projektiranje v biroju sem že pred časom zamenjala s poučevanjem in raziskovanjem na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, kjer sem vsa ta leta skozi sodelovanje z mnogimi slovenskimi podjetji ostajala v stiku s prakso. Raziskovalno in razvojno delo na fakulteti mi je prineslo veliko izkušenj na področju trajnostnega načrtovanja stavb, arhitektonskih tehnologij in detaširanja, še zlasti pa na področju arhitekture lesenih stavb.
Projekta sem se lotila s precejšnjo vnemo in navdihom. A kmalu sem ugotovila, da se je preigravanje idej in konceptov prelevilo v neskončno dolg proces, ki ga je kljub že omenjeni želji po perfekciji potrebno omejiti in zaključiti, v kolikor se želimo z družino v roku dveh let preseliti v novo hišo.
NA RAZVOJ KONCEPTA JE VPLIVALA IDILIČNA LOKACIJA
Pri razvoju koncepta hiše, ki smo jo kasneje poimenovali Leska, je pomembno vlogo odigrala idilična lokacija v mirnem obmestnem prostoru tik pod obronki pohorskih gozdov, v kraju Bezena pri Rušah, le nekaj kilometrov oddaljenosti od Maribora. Čeprav sem se načrtovanja sprva lotila sama, so moji člani družine kmalu postali izrazito vpleteni v proces nastajanja tega projekta. Pri zasnovi hiše smo si zastavili več vodil, ki smo jih v procesu dozorevanja ideje medsebojno usklajevali.
Primarno vodilo je bilo ustvariti prijeten dom in kakovostno bivanje za 6-člansko družino. Kriterij kakovosti je bil vezan tako na subtilno dojemanje prostora hiše in okolice, kakor tudi na upoštevanje mnogih tehničnih zakonitosti, s katerimi se lahko ustvarijo objektivni pogoji za dobro bivalno ugodje. Glede na velikost in želje naše družine je programska zasnova hiše nakazovala na precej velik volumen, ki pa ga je bilo potrebno oblikovati na način, da ne bode in ne izstopa pretirano iz suburbanega okolja. Lokacija, na kateri se razprostirajo sadovnjaki, travniki in pobočje Pohorja na vzhodni in južni strani, sta klicala k odpiranju hiše k naravi. Na drugi strani je cestna severna stran narekovala oblikovanje nekoliko bolj zadržano arhitekturo, ki pa vključuje nekaj izrazitih oblikovnih poudarkov, kot so motiv lesenega stebrišča in lesene fasadne obloge na izpostavljenem vhodu.
DO VEČJE FUNKCIONALNOSTI Z VEČPLASTNO PROGRAMSKO ZASNOVO
V hiši namenjeni aktivni družini s štirimi otroki smo želeli ustvariti predvsem dva tipa prostorov, skupne družinske in bolj individualne. Lastnost skupnih družinskih prostorov je, da so večji, nekateri se odpirajo na terase in so namenjeni druženju ter skupnim aktivnostim. Med temi so nekateri s prav posebnimi vsebinami, kot so fitnes in glasbena soba, ki nudijo neko dodatno kakovost bivanja. Drug tip – manjši in bolj individualni prostori – so bolj zasebne narave in zagotavljajo več miru. Bivalni prostori so orientirani proti jugu in jugovzhodu, medtem ko so servisni, delovni in sanitarni umeščeni na severno stran ali v klet. Kot zanimivost je pritličje zasnovano tako, da ga lahko uporabljamo kot samostojno stanovanje tudi v letih, ko zaradi starosti ali gibalne oviranosti hoja po stopnicah ni več najprijetnejša ali celo možna. Vodilni motiv povezovanja z naravo je izkazan tudi v postavitvi komunikacijskih poti potekajočih do hiše, ob hiši in skozi hišo.
Komunikacije v hiši so definirane s stopnjevanjem širine, ki nakazuje ločitev javnega od poljavnega in zasebnega prostora, ko se z oženjem hodnikov stopnjuje zasebnost prostorov. Komunikacijske osi v etaži in mansardi se zmeraj iztečejo v naravo. V sklopu volumna hiše se nahajajo tudi zunanji prostori, nekateri odprti in delno nadkriti ali pa popolnoma zaprti. Nadstrešnica za avtomobile in vhod sta povezana z nadkrito pasažo, ki sočasno predstavlja poudarek in streho vhodnega podesta. Ob parkirni nadstrešnici vodi do glavnega vhoda tudi klančina, ki omogoča dostop do hiše gibalno oviranim osebam. V sklopu objekta se nahaja še zunanja neogrevana shramba. Na skrajni severni strani se pojavi nadkrita niša, kjer je možno pustiti kolo ali karkoli drugega, česar ne želimo ali ne utegnemo takoj shranjevati v zunanjo shrambo.
KONSTRUKCIJSKA ZASNOVA IN TEHNOLOGIJA GRADNJE
Skozi leta delovanja na področju arhitekture sem pridobila kar nekaj izkušenj z masivno in leseno gradnjo.
Čeprav masivni konstrukcijski sistemi omogočajo veliko svobode oblikovanja volumnov, napuščev in konzol, pa me je pri leseni gradnji prepričala klima, ki jo začutiš v lesenih hišah, dodatno pa iz tehnične plati tudi dovršenost izdelave na račun prefabrikacije elementov in hitre montaže na gradbišču. Tako smo se odločili za leseno montažno hišo. Klet je sicer v celoti izvedena v betonu, medtem ko sta pritličje in mansarda izvedena v lesenem okvirno-panelnem konstrukcijskem sistemu. Postavitev sten in razponi so izbrani v modularni mreži izbranega konstrukcijskega sistema, kar zelo vpliva na poenostavitev in ekonomičnost izvedbe. Prvoten namen je bil zasnovati hišo v dobrem nizkoenergijskem standardu, a sem skozi modifikacije zasnove, ki so vključevale poigravanje z velikostjo in orientacijo zasteklitev, toplotno prehodnostjo termalnega ovoja ter oblikovanjem volumnov, kaj kmalu ugotovila, da lahko dosežemo standard pasivne hiše. Slednje je privedlo tudi do tega, da smo skozi gradnjo hiše evidentirali ključne detajle za kasnejše dokazovanje ustrezne izvedbe v zahtevku za nepovratno finančno spodbudo, ki smo ga vložili na Ekosklad.
PASIVNE IN AKTIVNE STRATEGIJE DELOVANJA STAVBE
V fazi načrtovanja sem precej preučevala osončenje in vpliv pobočja Pohorja, kako in ob kateri uri le-to zasenči določen del parcele. Na podlagi teh analiz sem nadalje določala lego in pozicijo teras (jutranja, popoldanska), velikost in pozicijo oken ter strategijo senčenja. Tako je vročih obdobjih poleg zunanjih senčil in nadstreškov za namen ohlajevanja načrtovano prezračevanje skozi strešna okna, ki z odpiranjem dodatno vzpodbudijo dvigovanje in izločanje ogretega notranjega zraka iz objekta. Pregrevanje v mansardnih prostorih in v jedilnici, ki se nahaja pod izpostavljeno ravno streho, je zmanjšano tudi zaradi uporabe izolacije iz lesnih vlaken med stropniki in škarniki. V hladnejših obdobjih leta je stavba pred toplotnimi izgubami dobro zaščitena, saj je toplotna prehodnost termalnega ovoja nizka, zasteklitev na južni in jugovzhodni strani pa omogoča relativno visoko količino dobitkov sončnega sevanja.
Skrbno je bil tudi načrtovan koncept naravne osvetlitve, zaznamovan z idejo stopnjevanja intenzivnosti svetlobe v različnih prostorih.
V sklopu načrtovanja hiše smo uporabili orodje Velux Daylight Visualizer s katerim smo analizirali raven naravne osvetljenosti, kar se je izkazalo kot zelo koristno orodje, saj smo se na podlagi analize odločili za dodatno izbiro strešnih oken tudi v otroških sobah.
Med aktivnimi tehničnimi sistemi smo za ogrevanje prostorov in sanitarne vode izbrali toplotno črpalko (zrak – voda). V primeru presežka toplote v poletnem času se toplotna črpalka lahko uporablja tudi za hlajenje stavbe. Vgrajen je tudi prezračevalni sistem z vračanjem toplote odpadnega zraka.
OD PRVE SKICE DO VSELITVE: DVE LETI
S prvimi gradbenimi deli, ki so zajemala izkop gradbene jame za izvedbo kleti, smo pričeli v maju 2015.
Montaža lesenega dela hiše se je vršila v avgustu, temu so sledila dela na fasadi, strehi in vzporedno tudi izvedba strojnih in elektroinstalacij ter obrtniška dela v notranjosti hiše. Montaža notranje opreme je prišla na vrsto aprila, vselitev pa v meseca maja 2016. Torej, če bi zajeli še čas načrtovanja, pridobivanja dokumentacije in ponudb, je celoten proces trajal 2 leti, kar je lahko za koga malo, meni pa se je vleklo kot jara kača. Žal se je potrebno zavedati, da kljub relativno hitri postavitvi hiše same, ti procesi trajajo, predvsem pa zelo pomembno, da se dovolj časa nameni projektiranju. Trajnostno načrtovanje namreč daje vedno večji poudarek začetnemu vložku, tako v smislu dobro premišljenega projekta kot tudi nekoliko višje investicije, ki pa na dolgi rok vodita do boljše ekonomičnosti, obstojnosti ter predvsem do stavbe, ki nudi uporabniku visoko kakovost bivalnega ugodja.
DATA-teka Ime projekta: Hiša Leska Leto izgradnje: 2015 Kvadratura: Klet: 154,24 m2 Pritličje: 152,88 m2 Pritličje – zunanji deli (obe pokriti terase + zunanja shramba): 152,88 m2 Mansarda: 123,27 m2 Energetska vrednost: Qh=14,3 kWh/(m2 a). Avtorica arhitekture: dr. Vesna Žegarac Leskovar, u. d. i. a. Investitorja: Tomaž Leskovar in Vesna Žegarac Leskovar Izvedba montažnega dela objekta: Jelovica hiše d. o. o. Izvedba masivnega dela objekta – Klet: Demir gradnje d. o. o. Vodilna mapa, organizacija projekta: Andej Kajbič, BiPRO TIM d. o. o.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Certifikati v svetu montažne gradnje z lesom
Zagotavljanje in kontrola kakovosti predstavljata pomemben segment v procesu gradnje s končnim ciljem zagotoviti trajno, funkcionalno in kakovostno gradnjo. Vse od začetka procesa gradnje do njenega konca obsega tako kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov kot kontrolo kakovosti same izvedbe del.
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva. K temu so ga spodbudile podnebne spremembe, ki se kažejo z vedno pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Večino lesenih slovenskih hiš zgradimo v okvirno-panelnem sistemu
V svetu na splošno poznamo tri velike konstrukcijske sisteme lesene gradnje, to so masivni, skeletni in okvirni sistem. Vsakega od njih nadalje delimo še v dve podskupini, pojasnjuje red. prof. dr. Miroslav Premrov, predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Pod masivni konstrukcijski sistem, kjer so stenski in stropni elementi polni, uvrščamo skladovni sistem, ki predstavlja star, klasični način lesene gradnje, ter novejši montažni masivno-panelni sistem, kjer polne montažne nosilne panele sestavljajo križno položene in zlepljene deske. Ta sistem je sicer poznan tudi pod imenom križno-lepljen les, v mednarodni strokovni literaturi pa CLT ali X-lam.
