Arhitekt Matej Gašperič:
“Les ima v mojem srcu posebno mesto”
Je les res material prihodnosti ali le brezčasna klasika? Kako vpliva na doživljanje prostora in kakšno zgodbo pripoveduje? O leseni gradnji, arhitekturnih inovacijah in harmoniji med tradicijo in sodobnostjo smo se pogovarjali z arhitektom Matejem Gašperičem, ki pri snovanju domov ne sledi zgolj trendom, temveč išče ravnovesje med estetiko, funkcionalnostjo in osebnimi zgodbami svojih naročnikov.
Fotografije: Osebni arhiv in Miran Kambič (objekti)
Les kot material vas očitno navdihuje. Kdaj ste prvič začutili močno povezavo z lesom in kaj vas pri njem najbolj fascinira?
“Težko bi rekel, da me navdihuje samo les. Enako me fascinirajo beton, jeklo, steklo, kamen … Vsak material ima svojo zgodbo, svoj značaj. A res je, da ima les posebno mesto v mojem srcu – ne le kot gradbeni material, ampak kot nekaj, kar v prostor vnaša toplino, domačnost in povezanost z naravo.”
V enem od intervjujev ste omenili, da pri arhitekturi izhajate iz uporabniške izkušnje.
Kako les kot material vpliva na doživljanje prostora?
“Les v večini ljudi vzbuja občutek domačnosti in topline – občutke, ki jih v svojem domu običajno iščemo. Seveda pa smo si različni: nekateri si želijo več lesa, drugi manj, pri nekaterih pa lahko les v preveliki meri postane celo moteč.”
Kakšne so ključne prednosti lesene gradnje v primerjavi z drugimi materiali, predvsem v emocionalnem in bivalnem smislu?
“Lesena gradnja zahteva več načrtovanja vnaprej, a ko je enkrat vse dorečeno, je sama izvedba hitrejša in natančnejša.
Nekaterim je to prednost, drugim – ki bi raje improvizirali do zadnjega trenutka – pa manj.
Bivanje v leseni hiši je prijetnejše, saj so stene difuzijsko odprte in dihajo. Pogosto se kombinira z ilovnatimi ometi, ki pomagajo uravnavati vlago v prostoru. Rezultat je bolj zdravo in udobno bivalno okolje.”
GRADBENI MATERIAL PRIHODNOSTI ALI VEČNA KLASIKA?
V času, ko trajnost postaja ključen dejavnik v arhitekturi, se les vse bolj uveljavlja kot gradbeni material prihodnosti. Ga tudi vi doživljate tako? Vas kakšne inovacije na tem področju še posebej navdušujejo?
“Je les res gradbeni material prihodnosti? Težko bi rekel. Vsekakor ga vedno več ljudi prepoznava kot odlično izbiro, še posebej pri individualnih hišah. A morda je moj pogled nekoliko subjektiven – konec koncev k nam prihajajo ljudje, ki si že želijo graditi z lesom.Les je eden najstarejših gradbenih materialov, zato kakšnih revolucionarnih novosti tu ni.
Bolj presenetljivo se mi zdi, da v Sloveniji večino konstrukcijskega lesa uvažamo, čeprav imamo doma ogromno gozdov in celo eno vodilnih podjetij za lesno predelovalne stroje. Če govorimo o inovacijah, bi izpostavil križno mozničene lesene plošče iQwood, ki se proizvajajo v Sloveniji iz slovenskega lesa. To je odličen primer, kako lahko domače znanje in tradicijo uporabimo za kakovostno in sodobno gradnjo.”
Kako bi svetovali nekomu, ki se odloča med klasično in leseno gradnjo, a še ni prepričan?
“Lesena gradnja prinaša številne prednosti – tako pri samem procesu gradnje kot pri kakovosti bivanja. Če se odločate, bi vam svetoval, da obiščete nekaj lesnih hiš in jih doživite v živo. Velikokrat prav občutek v prostoru pomaga pri končni odločitvi.”
Kako v vaših projektih združujete tradicijo in sodobne principe arhitekture?
“Prizadevam si, da so hiše, ki jih snujemo, v harmoniji z okolico in pisane na kožo ljudem, ki bodo v njih živeli – v tem vrstnem redu. Tradicijo pa spoštujem tam, kjer začutim, da je smiselno črpati iz kvalitetnih tradicionalnih arhitekturnih rešitev stavbe same – v kolikor gre za prenovo – ali v neposredni okolici oziroma širšega področja, kjer se bo novogradnja nahajala.”
Kakšno zgodbo mora po vašem mnenju pripovedovati kakovostno zasnovan leseni dom?
“Namen vsakega doma je, da svojim stanovalcem nudi varno, prijetno in zdravo zatočišče. In da, v največji možni meri, podpira njihov želeni način življenja. A ker smo si ljudje med seboj zelo različni, so različne tudi zgodbe naših domov.”
DIALOGI, KI NAVDIHUJEJO
Vaš podkast Arhitektovi dialogi ponuja poglobljen vpogled v svet arhitekture. Kaj vas je spodbudilo, da ste ga začeli?
“Na začetku sem želel predvsem deliti navdihujoče zgodbe svojih naročnikov in njihovo izkušnjo snovanja doma – ker je ta proces veliko več kot le končni rezultat, ki ga vidimo v revijah ali na televiziji.
Arhitektovi dialogi so moj hobi, ki je nepričakovano prerasel v nekaj več. Kar nekaj ljudi mi je povedalo, da se vsak petek veselijo nove epizode, zato sem krog gostov razširil. Danes gostim tako zanimive izvajalce, s katerimi sodelujem, kot tudi ljudi, s katerimi delim življenjski stil, hobije in zanimanja. Vedno pa povabim ljudi, ki jih spoštujem in cenim.”
Kateri gostje so na vas naredili največji vtis in katere teme so najbolj odmevale pri poslušalcih?
“V Arhitektovih dialogih gostim ljudi z izjemnimi življenjskimi zgodbami, ki me navdihujejo. Pogovori niso osredotočeni na medijsko prepoznavnost, temveč na globino izkušenj in teme, ki me resnično zanimajo – in verjamem, da se to tudi začuti. “
Je kakšna epizoda, ki bi jo še posebej priporočili nekomu, ki razmišlja o gradnji z lesom?
“Skoraj vsaka epizoda z mojimi naročniki se dotakne njihove izkušnje s snovanjem in gradnjo hiše. In ker so ljudje različni, so tudi njihove zgodbe in izkušnje zelo raznolike. Mislim, da se v vsaki epizodi najde nekaj, kar lahko komu pomaga pri odločitvi, tako da jim je vredno prisluhniti.”
Če bi imeli možnost oblikovati popoln manifest o leseni gradnji, kaj bi bile njegove tri glavne točke?
“Manifesti so za ideologe. Jaz pa nisem ideolog 🙂 “
Za konec – katera je vaša najljubša lesena stavba in zakaj?
“Včasih se pošalim, da smo arhitekti kot starši, ki se namenijo ustvariti otroka, za katerega že vnaprej vedo, da ga bodo dali v posvojitev. Vsaka hiša, ki jo naredimo v našem biroju, je na nek način moj otrok. V vsako vložimo ogromno časa, trudi, ljubezni… In zato ni čudno, da mi je vsaka posebej na svoj način pri srcu.”
O Mateju Gašperiču
“V življenju seveda igramo precej vlog. Sem partner, oče, sin, turni smučar, podjetnik, tekač, prijatelj, wind surfar, delodajalec, mentor … A za ta intervju je najbolj smiselno reči, da sem arhitekt. Arhitekt, ki je po končani fakulteti najprej zašel v nekoliko drugačne poslovne vode, a ga je ljubezen do arhitekture vedno spremljala. Nato pa me je srečanje s sorodnimi dušami na kontinentu tam spodaj, po četrt stoletja vrnilo k moji prvi ljubezni – arhitekturi. In za to sem življenju še danes hvaležen.”
Najbrž o njem veliko pove kar napis, ki pozdravlja obiskovalce spletni strani njegovega arhitekturnega biroja:
“Spoštljivi ljudje. Uravnoteženi.
Radi preživljajo čas na prostem in se povezujejo z naravo.
Popotniki, ki televizije nimajo za središče svojega življenja.
Raje imajo senco drevesa kot klimatsko napravo.
Gradijo domove, ki se zlijejo z okoljem.
Te ljudi izberemo za naše stranke, in oni običajno izberejo nas.”
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Certifikati v svetu montažne gradnje z lesom
Zagotavljanje in kontrola kakovosti predstavljata pomemben segment v procesu gradnje s končnim ciljem zagotoviti trajno, funkcionalno in kakovostno gradnjo. Vse od začetka procesa gradnje do njenega konca obsega tako kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov kot kontrolo kakovosti same izvedbe del.
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva. K temu so ga spodbudile podnebne spremembe, ki se kažejo z vedno pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Večino lesenih slovenskih hiš zgradimo v okvirno-panelnem sistemu
V svetu na splošno poznamo tri velike konstrukcijske sisteme lesene gradnje, to so masivni, skeletni in okvirni sistem. Vsakega od njih nadalje delimo še v dve podskupini, pojasnjuje red. prof. dr. Miroslav Premrov, predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Pod masivni konstrukcijski sistem, kjer so stenski in stropni elementi polni, uvrščamo skladovni sistem, ki predstavlja star, klasični način lesene gradnje, ter novejši montažni masivno-panelni sistem, kjer polne montažne nosilne panele sestavljajo križno položene in zlepljene deske. Ta sistem je sicer poznan tudi pod imenom križno-lepljen les, v mednarodni strokovni literaturi pa CLT ali X-lam.
