Les kot tihi arhitekt našega počutja
Les je mnogo več kot gradbeni material. V prostoru lahko postane tih zaveznik našega zdravja, notranjega ravnovesja in ponovne povezanosti z naravo.
Pripravila: Liljana Vogrinec
Foto: Magnific.com/ Slowoodlife
Ste že kdaj vstopili v lesen prostor in začutili, da se telo skoraj neopazno sprosti? Da je zrak drugačen, tišina mehkejša, svetloba toplejša, občutek domačnosti pa močnejši?
Prostor vpliva na nas veliko bolj, kot si običajno priznamo. Oblikuje naš dih, razpoloženje, zbranost, spanec in občutek varnosti. Zato izbira materialov, ki nas obdajajo, postaja pomemben del kakovosti bivanja.
Prostor, ki nas podpira
V prostorih preživimo večino svojega življenja. V njih spimo, delamo, ustvarjamo, skratka, gradimo svoj vsakdan. Materiali, ki nas obdajajo, so zato pomemben del našega počutja.
Les ima pri tem posebno mesto. V prostor prinaša toplino, naravno teksturo, prijeten dotik, značilen vonj in občutek, da je narava z
nami tudi med stenami doma, pisarne, hotela ali javne stavbe.
Vse več raziskav kaže, da lahko lesene stavbe in lesene notranje površine vplivajo na notranjo klimo, zmanjševanje stresa, kakovost zraka in dobro počutje.
Prav to razsežnost odpira nastajajoče poročilo Wood & Wellbeing, ki ga v sodelovanju z
organizacijo Built by Nature pripravlja nizozemski arhitekturni biro ORGA. Avtor članka o poročilu je Gijs Bruggink, direktor in strokovnjak za regenerativno arhitekturo pri ORGA, ki bo novembra 2026 tudi osrednji govornik na mednarodni konferenci InnoRenew CoE International Conference 2026 v Izoli.
Les, zdravje in notranje ravnovesje
Konferenca InnoRenew CoE se bo odvijala 5. in 6. novembra 2026 v stavbi InnoRenew CoE v Izoli, enem najpomembnejših raziskovalnih središč za obnovljive materiale in zdrava bivalna okolja v Sloveniji. Povezava med raziskavami o lesu, zdravju in dobrem počutju je zato posebej dragocena tudi za slovenski prostor.
Poročilo Wood & Wellbeing odpira pomembno vprašanje: kako lahko stavbe iz lesa prispevajo k bolj trajnostni prihodnosti ter k bolj zdravemu, umirjenemu in kakovostnemu vsakdanu ljudi?
Ena izmed ključnih lastnosti lesa je njegova sposobnost uravnavanja vlage v prostoru. Les lahko vlago iz zraka sprejema in jo nato ponovno oddaja.
Tako pomaga ustvarjati stabilnejšo notranjo klimo, ki je za človeka prijetnejša in bolj podporna.
Primerna relativna vlažnost vpliva na dihala, kožo, sluznice in splošno počutje. Lesene površine so zato estetski element in hkrati del živega ravnovesja prostora. So del nevidne kakovosti, ki jo začutimo, še preden jo znamo razložiti.
Les in naš živčni sistem
Pomemben je tudi vpliv lesa na naš živčni sistem. Raziskave s področja biofiličnega oblikovanja kažejo, da naravni materiali, teksture in vidni stik z lesom zmanjšujejo stres, umirjajo telo in ustvarjajo občutek varnosti.
V času, ko veliko dneva preživimo v zaprtih prostorih, pogosto pred zasloni, pod umetno svetlobo in v hitrem ritmu, postaja kakovost notranjega okolja izjemno pomembna. Stavbe so zavetje, hkrati pa tudi prostori, ki nas vsak podpirajo ali pa ne.
Les v prostoru deluje toplo, mehko in naravno. Ima teksturo, vonj, taktilnost in naravno nepopolnost. V lesenem prostoru je nekaj počasnejšega, bolj zemeljskega in bolj pristnega. Nekaj, kar nas spomni, da dobro bivanje presega vprašanje kvadratnih metrov in vključuje tudi občutek, ki ga prostor ustvari v človeku.
Zrak, vonj in odgovorna izbira materialov
Poročilo Wood & Wellbeing poudarja tudi pomen naravnih hlapnih snovi, ki jih oddaja les, ter vpliv notranjih materialov na zrak, ki ga dihamo. Pri tem ostaja pomembna premišljena izbira lepil, premazov in zaključnih obdelav.
Zdrav leseni prostor nastane z znanjem, odgovorno zasnovo, kakovostno izvedbo in razumevanjem, da vsak material v prostoru nekaj oddaja, nekaj zadržuje in nekaj sporoča.
Les v prostoru torej prinaša večplastno izkušnjo. Vidimo ga, se ga dotaknemo, zaznamo njegovo toplino in pogosto tudi njegov vonj. Ko govorimo o leseni gradnji, govorimo o konstrukciji, atmosferi in kakovosti bivanja in o odnosu med človekom, naravo in arhitekturo.
Les kot kultura bivanja
Za Slowoodlife je ta tema izjemno pomembna. Že leta spremljamo slovenska podjetja, arhitekte, raziskovalce in projekte, ki dokazujejo, da je lesena gradnja mnogo več kot tehnična rešitev.
Lesena gradnja je kultura bivanja. Je odločitev za prostor, ki človeka podpira, pomirja in povezuje z naravo. Je tudi odločitev za prihodnost, v kateri gradnja išče ravnovesje med znanjem, okoljem in človekom.
Prihodnost gradnje je v prostorih, ki nastajajo z odgovornostjo do okolja in z razumevanjem človeka. Les ima pri tem izjemno vlogo. Je material tradicije, znanja, inovacij in zdrave prihodnosti. Z lesom lahko gradimo lepše, bolj trajnostne in človeku prijaznejše stavbe. Ustvarjamo lahko prostore, v katerih se človek bolje počuti, globlje umiri in bolj polno živi.
Če vas zanima, kako se lesena gradnja povezuje s temami o zdravih stavbah in trajnostni arhitekturi, preberite tudi novico o mednarodni konferenci InnoRenew CoE 2026, ki bo potekala 5. in 6. novembra 2026 v Izoli.
Viri:
ORGA architect, članek Het Wood & Wellbeing rapport, avtor Gijs Bruggink, 28. november 2025;
poročilo Wood & Wellbeing, ORGA v sodelovanju z Built by Nature;
InnoRenew CoE International Conference 2026, Izola, 5.–6. november 2026.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Marko Lukić: “V Sloveniji je mogoče iz domačih surovin zgraditi vrhunsko stavbo”
Lumar je podjetje, ki je v slovenski prostor vpeljalo številne prebojne rešitve na področju trajnostne in energijsko učinkovite gradnje. Z jasno vizijo, osredotočeno na kakovost bivanja, uporabo naravnih materialov in inovativneih tehnologij, že več kot dve desetletji dokazujejo, da je mogoče graditi drugače – bolj odgovorno, bolj trajnostno in z večjo dodano vrednostjo za uporabnika.
Dr. Bruno Dujič: “Lesena konstrukcija je trajna le, če je načrtovana brezhibno”
Dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad., direktor in vodja razvoja v podjetju CBD, d. o. o., sodi med vodilne strokovnjake za leseno gradnjo v Sloveniji in Evropi. Njegovo podjetje že skoraj dve desetletji uresničuje zahtevne projekte doma in v tujini – od javnih objektov do eksperimentalnih konstrukcij ter velikih mednarodnih referenc. V pogovoru smo se dotaknili ključnih tem sodobnega gradbeništva: vloge lesa, hibridnih rešitev, digitalizacije in pomena inženirskega znanja pri pametnem projektiranju.
Matjaž Grm, MBA, glavni izvršni direktor Jelovica hiš “Družinske hiše mojih otrok bodo zagotovo lesene”
Z več kot 120-letno zgodovino je Jelovica eno najstarejših in najprepoznavnejših imen v svetu montažne lesene gradnje. Danes pa pod vodstvom Matjaža Grma, MBA, podjetje ne ostaja le čuvar dediščine, temveč jo nadgrajuje z inovacijami, digitalizacijo in pogumnimi strateškimi usmeritvami. S prefinjenim razumevanjem sodobnih potreb kupcev, tako doma kot v tujini, Jelovica z jasnimi cilji in spoštovanjem tradicije oblikuje nove standarde sodobne lesene gradnje.
