Kataloško-tipska hiša kot izhodišče za individualno zasnovo doma
Lesena gradnja se hitro razvija, z njo pa tudi razumevanje, kaj danes sploh pomeni kataloška hiša. Če so bile tipske zasnove nekoč sinonim za omejitve, jih sodobni pristopi vse pogosteje spreminjajo v prilagodljive arhitekturne osnove. Kataloško‑tipska hiša tako postaja izhodišče, ne končna rešitev.
Pripravila: Liljana Vogrinec
Foto: Jelovica
Pri načrtovanju novega doma se investitorji pogosto znajdejo pred znano dilemo: izbrati kataloško – tipsko hišo zaradi preglednosti in hitrejšega procesa ali individualni projekt zaradi večje prilagodljivosti. Dolgo je veljalo, da gre za dve ločeni poti, med katerima je treba izbrati eno ali drugo.
A praksa na področju lesene gradnje se je bistveno spremenila. Meja med kataloškimi in individualnimi rešitvami se vse bolj briše, saj se pojavljajo pristopi, ki združujejo prednosti obeh.
Ko kataloško-tipska hiša postane izhodišče individualne zasnove
Način bivanja se spreminja. Dom ni več zgolj objekt, temveč prostor, ki se mora prilagajati življenju, njegovim fazam in navadam. Investitorji iščejo več predvidljivosti, jasnejši proces in manj tveganj, hkrati pa ne želijo občutka omejenosti ali uniformiranosti.
Prav zato se tudi kataloško-tipske hiše vse pogosteje razumejo kot orientacija, kot preverjena arhitekturna osnova, ki omogoča hitrejši začetek razmisleka, ne pa kot končna rešitev.
Katalog kot orodje za dialog
V sodobnih pristopih k leseni gradnji katalog tipskih hiš ne pomeni vnaprej zacementirane odločitve. Postaja izhodišče za pogovor o tem, kako bo dom dejansko deloval v vsakdanjem življenju. V sodobni leseni gradnji predstavlja prvo orientacijo, torej okvir in fazo v kateri se odpirajo ključna vprašanja: o tlorisu, orientaciji, svetlobi in razmerjih med prostori. Prilagoditve niso odmik od kataloške zasnove, temveč njen naravni razvoj. Tako osnovna arhitekturna rešitev kataloško-tipske arhitekturne zasnove postopoma dozori v individualen dom, investitorjem pa omogoča kombinacijo dveh pomembnih občutkov: zanesljivost preverjene arhitekturne zasnove in svobodo pri prilagajanju lastnemu načinu bivanja.
Primer iz prakse
Eden od primerov tovrstnega razmišljanja v praksi je tudi pristop, ki ga razvijajo pri podjetju Jelovica Hiše. Njihova kataloška ponudba je zasnovana kot arhitekturna osnova, ki se lahko v nadaljevanju prilagaja glede na parcelo, prostorske pogoje in življenjski slog naročnikov.
Namesto izbire med kataloško ali individualno hišo takšen model omogoča postopno oblikovanje doma, ki izhaja iz preverjene zasnove, a se razvije v osebno rešitev.
Konkretne faze prilagoditve kataloškega modela in strokovni vidiki tega procesa so pri Jelovica Hiše podrobneje predstavljeni v njihovem zapisu:
Prilagoditev kataloškega modela H 147
Njihov pristop zmanjšuje potrebo po usklajevanju številnih sogovornikov in omogoča bolj umirjen začetek gradnje, z jasnejšim občutkom nadzora in odgovornosti.
Ko hiša postane proces, ne izdelek
Sodobna lesena gradnja vse bolj kaže, da vprašanje ni več, ali je hiša tipska ali individualna. Ključno vprašanje je, ali omogoča dovolj prostora za prilagoditev življenju.
Ko katalog postane izhodišče in ne omejitev, se hiša začne razvijati v dom. In prav v tem premiku – od izbire izdelka k oblikovanju procesa – se skriva ena pomembnejših sprememb na področju bivanja danes.
Več informacij lahko najdete tudi tukaj.
Uredniška opomba
Članek je nastal v sodelovanju s podjetjem Jelovica Hiše kot primerom prakse, ki odraža sodobne pristope na področju lesene gradnje. Vsebina je pripravljena v skladu z uredniško usmeritvijo platforme SLOWOODLIFE.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Marko Lukić: “V Sloveniji je mogoče iz domačih surovin zgraditi vrhunsko stavbo”
Lumar je podjetje, ki je v slovenski prostor vpeljalo številne prebojne rešitve na področju trajnostne in energijsko učinkovite gradnje. Z jasno vizijo, osredotočeno na kakovost bivanja, uporabo naravnih materialov in inovativneih tehnologij, že več kot dve desetletji dokazujejo, da je mogoče graditi drugače – bolj odgovorno, bolj trajnostno in z večjo dodano vrednostjo za uporabnika.
Dr. Bruno Dujič: “Lesena konstrukcija je trajna le, če je načrtovana brezhibno”
Dr. Bruno Dujić, univ. dipl. inž. grad., direktor in vodja razvoja v podjetju CBD, d. o. o., sodi med vodilne strokovnjake za leseno gradnjo v Sloveniji in Evropi. Njegovo podjetje že skoraj dve desetletji uresničuje zahtevne projekte doma in v tujini – od javnih objektov do eksperimentalnih konstrukcij ter velikih mednarodnih referenc. V pogovoru smo se dotaknili ključnih tem sodobnega gradbeništva: vloge lesa, hibridnih rešitev, digitalizacije in pomena inženirskega znanja pri pametnem projektiranju.
Matjaž Grm, MBA, glavni izvršni direktor Jelovica hiš “Družinske hiše mojih otrok bodo zagotovo lesene”
Z več kot 120-letno zgodovino je Jelovica eno najstarejših in najprepoznavnejših imen v svetu montažne lesene gradnje. Danes pa pod vodstvom Matjaža Grma, MBA, podjetje ne ostaja le čuvar dediščine, temveč jo nadgrajuje z inovacijami, digitalizacijo in pogumnimi strateškimi usmeritvami. S prefinjenim razumevanjem sodobnih potreb kupcev, tako doma kot v tujini, Jelovica z jasnimi cilji in spoštovanjem tradicije oblikuje nove standarde sodobne lesene gradnje.
Postanimo prijatelji!
Spremljate z nami zgodbe, ustvarjene za boljši jutri
Ljubezen do ljudi in bivalnega okolja, zapisana v lesu.
