Jure Repanšek, direktor Alpinie:
Les ni le konstrukcija, je prisotnost.
Diši, zveni in se stara z dostojanstvom
Jure Repanšek je direktor podjetja Alpinia, ki od leta 2019 v Bohinju vodi prenovo dotrajanih hotelov, ki so dolgo predstavljali sramoto kraja. Enega za drugim preoblikuje v zgodbe o uspehu, ki spoštujejo lokalno dediščino in trajnostni razvoj ter dvigujejo kakovost namestitvene ponudbe tako destinacije kot tudi Slovenije. Verjame, da turizem ni zgolj posel, ampak priložnost za odgovorno rast in ustvarjanje pristnih doživetij, ki bogatijo tako goste kot lokalno skupnost.
Foto: Osebni arhiv & SLOWOODLIFE
S svojo ekipo že več let soustvarja turizem, ki temelji na občutku. Takšen turizem išče povezanost, pristnost in toplino. Hotel Bohinj, Vila Muhr, apartmaji Triglav, prihodnja prenova hotela Zlatorog … Vsi ti projekti nosijo skupno nit: globoko spoštovanje do prostora, premišljeno izbiro materialov, predvsem lesa, in jasno vizijo, ki presega golo udobje.
V pogovoru z njim smo vstopili v svet, kjer arhitektura govori skozi občutke, materiale in prostor. Svet, v katerem les odpira spomine, ustvarja toplino in vabi k občutku doma. Premišljeni turizem pa s svojo počasnostjo in zavestjo tke odnose, združuje krajino in zgodbe ter ustvarja prostore, v katerih ljudje začutijo pripadnost, navdih in avtentičen stik s sabo in drugimi.
Ko stopite v hotel Bohinj, ki ste ga soustvarili – kje najbolj začutite, da je to “vaš” prostor?
Vsekakor je to lobby, kjer gre za prvi stik s Hotelom Bohinj. In ne brez razloga. To ni le vhod, je uvod v zgodbo, ki jo pišemo skupaj z destinacijo. Prostor je odet v les, topel, živ, dišeč, kot planšarska koča, ki te sprejme v zavetje. V središču stoji mogočno deblo, ki služi kot recepcijski pult. Je simbol moči narave in spoštovanja do nje. Pod stoli so nameščene smuči, spomin na čase, ko se je vse dogajalo počasneje, bolj pristno. Vonj lesa pa ni le vonj, je občutek domačnosti. To je prostor, kjer se vse začne, stik z naravo, s krajem in s srcem hotela. A prava izkušnja… se šele odpira.
Vodenje hotelov znotraj Triglavskega narodnega parka ni zgolj posel. Je predvsem odgovornost. Kaj je za vas osebno največji izziv trajnostnega poslovanja v tako občutljivem okolju in kaj vam pri tem predstavlja največje zadovoljstvo?
Največji izziv je ustvariti prostor, ki ne izstopa, ampak se zlije z okoljem. Ki ne jemlje, ampak vrača. Arhitekturo, ki diha z naravo in govori jezik kraja. In potem upaš, da bodo tudi gostje to začutili. Da bodo razumeli, da niso zgolj na počitnicah, ampak v prostoru, ki ima svojo zgodbo in značaj.
Drugi izziv so ljudje. Cilj je imeti čim bolj lokalno ekipo. Takšno, ki razume Bohinj, ga čuti in zna to predati naprej. A danes vse bolj opažamo trend sezonskosti, delo, ki prihaja in odhaja, in ob tem izgublja kontinuiteto. Mi pa si želimo stalnosti. Enak ritem skozi vse leto. Tako za kraj kot ljudi.
In prav ta dva izziva, prostor in ekipa, sta ob pravih trenutkih tudi največje zadovoljstvo. Ko vidiš, da se je gost ustavil, da je nekaj res doživel, ne le obiskal. Ko imaš ob sebi srčne ljudi, ki z veseljem stopijo v nov dan. Takrat veš, da si na pravi poti. Da delaš nekaj, kar ima smisel.
Veliko se govori o trajnosti, vi pa jo tudi dejansko živite. Kaj pomeni trajnost za vas v praksi, tako pri delu kot doma?
Zame trajnost ni projekt, ampak način razmišljanja. Ni ločena kategorija, ampak preplet vsega, kar delamo. Pri delu pomeni, da vsak material, vsak proces, vsaka odločitev nosi odgovornost do prostora, narave in ljudi. Da delamo zmerno, spoštljivo, dolgoročno.
Doma pa pomeni podobno, živeti z občutkom za ritem narave, uporabljati lokalno… v bistvu gre za to, da se vprašaš: ali to, kar počnem, pusti sled? In če jo, kakšna je ta sled. Trajnost je tiha, a močna. Tako v besedah, kot v dejanjih.
Hotel Bohinj in Vila Muhr sta bogato zaznamovana z lesom. Kako bi opisali, kaj les doda prostoru in bivanju?
Les prinese toplino, ki je ne more nadomestiti noben drug material. Ni le konstrukcija, je prisotnost. Diši, zveni, stara se z dostojanstvom. Povezuje nas z naravo, tudi ko smo pod streho.
V Hotelu Bohinj in Vili Muhr les ni zgolj estetika, je zgodba. Vsaka grča, vsak detajl nekaj pove. Ustvarja občutek doma, varnosti in tišine. Ko vstopiš v tak prostor, se ti telo nekoliko umiri. In to je tisto, kar si želiš dati gostu: občutek, da lahko zadihajo … ne le s pljuči, tudi s srcem.
VEČ TRUDA, VEČ SPOŠTOVANJA, VEČ POMENA
V enem izmed intervjujev ste dejali, da les postavljate na prvo mesto tudi doma. Bi rekli, da je les za vas bolj funkcionalni material ali predvsem čustveni prostor?
Zame je les oboje, funkcionalen in globoko čustven. Je material, ki diha, ki se spreminja z letnimi časi, s temperaturo, z dotikom. Ampak hkrati nosi spomin. Na gozd, na dedkovo delavnico, na otroštvo, na naravo.
Funkcionalno mu zaupam, ker zdrži. Čustveno pa zato, ker pomirja. Ko prideš domov in primeš za kakšen lesen element, je, kot da bi rekel: »Tu sem, vse bo v redu.« Les je zame varen prostor.
Ko ste se odločili, da hotela ne boste podrli, temveč obnovili – kaj vam je bilo pri tej odločitvi najbolj pomembno?
Ker delujemo znotraj Triglavskega narodnega parka, je bila naša odločitev o obnovi hotela tudi odločitev o odgovornem odnosu do narave in prostora. Podreti in zgraditi znova bi bilo lažje in ceneje, a ne bi spoštovalo zgodovine in okolja. Obnova je zahtevala več truda in premišljenih rešitev, da smo ohranili značilne elemente hotela ter hkrati zmanjšali vpliv na naravo. Tako smo ustvarili prostor, ki se naravno zlije s krajem in ohranja duh Bohinja.
Kako danes vidite razliko med hotelom, ki ima le arhitekturo, in hotelom, ki ima tudi dušo? Kako ustvarite slednje?
Hotel z arhitekturo je stavba, hotel z dušo je dom (za goste). Duša nastane, ko prostor pripoveduje zgodbo, zgodbo kraja, ljudi in časa. Ustvarimo jo z iskrenostjo v detajlih, z ročno izdelanimi elementi, s spoštovanjem do narave in lokalne tradicije. Pomembni so ljudje, njihova toplina, pozornost in pristnost, ki jo gost začuti. Duša je v drobnih stvareh, ki skupaj ustvarijo celoto, ki jo gost odnese s seboj kot spomin, ne le fotografijo.
IZKUŠNJA, KI OSTANE DLJE KOT FOTOGRAFIJA
V vaših nastanitvah ne stavite na množičnost, temveč na kakovostno izkušnjo. Kaj za vas pomeni kakovostno bivanje? Kaj bi želeli, da si gost misli ali začuti, ko odide iz vašega hotela?
Kakovostno bivanje je zame več kot le udobje. Je izkušnja, kjer se gost lahko sprosti, poveže z okoljem in začuti pristno skrb. Gre za trenutke pozornosti, kjer vsak detajl šteje in kjer gost ni le številka, ampak posameznik.
Ko gost odide, želim, da nosi s seboj občutek, da je bil cenjen in razumljen. Da je njegov obisk nekaj posebnega, nekaj, kar ga je bogatilo in mu dalo mir, ki ga lahko nosi naprej.
Kateri je vaš naslednji projekt? Boste pri uresničevanju zadanega uvedli kakšne drugačne pristope, novosti?
Največji izziv in hkrati ponos nas čaka s Hotelom Zlatorog. To bo naš največji objekt, in tudi projekt do sedaj. Fokus bo na kongresnih gostih in selfness doživetjih, skrbi za telo in duha. Pri uresničevanju projekta bomo še bolj poudarili trajnostne prakse, inovativne rešitve za energetsko učinkovitost ter pristne lokalne materiale in zgodbe. To bo prostor, kjer se tradicija sreča s sodobnostjo in kjer gostje najdejo ravnovesje med delom, sprostitvijo in stikom z naravo.
Kako bi gostu razložili razliko med obiskom Bohinja in »doživetjem« Bohinja? In če bi vas prijatelj prosil za priporočilo – katero posebno doživetje bi mu svetovali, da ga v Bohinju nikakor ne izpusti?
Obisk Bohinja je lahko le ogled gora, jezera in narave. Doživetje Bohinja pa je povezava s srcem, občutek njegovega utripa. Ko zadihaš vonj gozda, poslušaš šumenje vode in začutiš spokojnost, ki napolni duha.
Ker je Bohinj tudi pohodniška destinacija, bi prijatelju svetoval, naj si vzame čas za bližnji hrib. Med potjo naj posluša zgodbe okoliških vrhov, na koncu pa se ustavi v koči na domačem kosilu, spije svojo kavo ali čaj in brez načrta opazuje, kako se dan počasi spreminja.
Takšno doživetje ni v znamenitostih, ampak v tišini in preprostosti, ki te poveže z Bohinjem na način, ki ga ni mogoče opisati z besedami.
Imate svoj najljubši kotiček v Bohinju, kamor se umaknete, ko želite biti sami?
Seveda ga imam … ampak ga ne izdam. Lahko povem samo, da je tam mir, pogled in vse, kar rabi moja duša, da zadiha.
Nekoč ste omenili, da so jutra vaš najljubši del dneva. Kaj pa je tista stvar, ki vam vsako jutro najhitreje polepša dan?
Jutra imam rad, ker prinašajo nov začetek. Najhitreje mi dan polepša en lep nasmeh, prijazen pozdrav, topla misel … tudi na to, da je pred mano še cel dan.
Če bi danes morali opisati svojo poslovno pot v enem stavku, kako bi zvenel?
Poslovna pot je zame eno veliko neskončno potovanje, kjer vsak izziv odpira nove priložnosti za rast in ustvarjanje nečesa pristnega in trajnega.
Ko se ozrete nazaj: katera vrednota vas je vodila tudi v najtežjih trenutkih in kaj vas v turizmu najbolj navdihuje? Kaj bi si želeli pustiti za seboj kot svojo zgodbo?
Ko sem se znašel pred največjimi izzivi, me je držala predvsem zanesljivost in srčnost ekipe, ki dela skupaj z mano. V turizmu me navdihujejo resnične povezave, ne površinske izkušnje.
Moja zgodba je preprosta: dokazati, da se da uspešno voditi posel, ki spoštuje ljudi in prostor, brez da bi kdo pri tem izgubil svojo iskrenost.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Marko Lukić: “V Sloveniji je mogoče iz domačih surovin zgraditi vrhunsko stavbo”
Lumar je podjetje, ki je v slovenski prostor vpeljalo številne prebojne rešitve na področju trajnostne in energijsko učinkovite gradnje. Z jasno vizijo, osredotočeno na kakovost bivanja, uporabo naravnih materialov in inovativneih tehnologij, že več kot dve desetletji dokazujejo, da je mogoče graditi drugače – bolj odgovorno, bolj trajnostno in z večjo dodano vrednostjo za uporabnika.
Dr. Bruno Dujič: “Lesena konstrukcija je trajna le, če je načrtovana brezhibno”
Dr. Bruno Dujić, univ. dipl. inž. grad., direktor in vodja razvoja v podjetju CBD, d. o. o., sodi med vodilne strokovnjake za leseno gradnjo v Sloveniji in Evropi. Njegovo podjetje že skoraj dve desetletji uresničuje zahtevne projekte doma in v tujini – od javnih objektov do eksperimentalnih konstrukcij ter velikih mednarodnih referenc. V pogovoru smo se dotaknili ključnih tem sodobnega gradbeništva: vloge lesa, hibridnih rešitev, digitalizacije in pomena inženirskega znanja pri pametnem projektiranju.
Matjaž Grm, MBA, glavni izvršni direktor Jelovica hiš “Družinske hiše mojih otrok bodo zagotovo lesene”
Z več kot 120-letno zgodovino je Jelovica eno najstarejših in najprepoznavnejših imen v svetu montažne lesene gradnje. Danes pa pod vodstvom Matjaža Grma, MBA, podjetje ne ostaja le čuvar dediščine, temveč jo nadgrajuje z inovacijami, digitalizacijo in pogumnimi strateškimi usmeritvami. S prefinjenim razumevanjem sodobnih potreb kupcev, tako doma kot v tujini, Jelovica z jasnimi cilji in spoštovanjem tradicije oblikuje nove standarde sodobne lesene gradnje.
Postanimo prijatelji!
Spremljate z nami zgodbe, ustvarjene za boljši jutri
Ljubezen do ljudi in bivalnega okolja, zapisana v lesu.
