Zakaj pri gradnji uporabiti les in kako zagotoviti kakovost izvedbe
Na kaj moramo biti pozorni pri uporabi lesa v gradnji, na kakšne načine zagotavljamo kakovost izvedbe lesene gradnje, čemu se moramo izogniti pri projektiranju in izvedbi za maksimalni izkoristek lastnosti lesa, predvsem pa preprečevanju napak, pojasnjuje dr. Iztok Šušteršič, vodja raziskovalne skupine Trajnostna gradnja z obnovljivimi materiali v InnoRenew CoE.
Pripravila: Sergeja Javornik
September 2021
Zaradi lahkosti in trdnosti je les posebej primeren za gradnjo na območjih z visoko potresno ogroženostjo. Foto: Shutterstock
Prednosti uporabe lesa je več, tako z vidika okoljskega vpliva, požarne in potresne varnosti kot prefabrikacije in vertikalnega nadgrajevanje lesenih stavb
Les ima približno takšno trdnost kot beton, a je od njega petkrat lažji. Foto: BigStock
Vnaprejšnja proizvodnja posamičnih delov lesene konstrukcije je bolj čista, natančna in bistveno skrajša čas gradnje. Foto: Marles hiše Maribor
Pravilno projektiran les je lahko bolj odporen na ogenj od jekla, ki pri 600 stopinjah Celzija že izgubi svojo konstrukcijsko trdnost.
Foto: BigStock
Napakam in nepravilnostim med gradnjo se je na kraju samem mogoče izogniti tudi z odlično izdelanim projektom in s sprotnim pregledovanjem tehnične dokumentacije. Foto: BigStock
Zakaj se ob potresu obnese bolje od betona
Kot strokovnjak za protipotresno projektiranje višjih lesenih objektov in protipotresno utrjevanje obstoječih zgradb postavlja v ospredje prednosti lesa za potresno varnost objektov. Zaradi lahkosti in trdnosti je les posebej primeren za gradnjo na območjih z visoko potresno ogroženostjo. »Les ima približno takšno trdnost kot beton, a je od njega petkrat lažji. Če primerjamo betonsko in leseno konstrukcijo, lesena konstrukcija za tretjino do polovice zmanjša potresne sile, za toliko pa so manjše tudi obremenitve na temelje,« razlaga.
Stereotip, da les ni požarno varen
»Les je neprimerno bolj odporen na ogenj od jekla. Jeklo pri 600 stopinjah Celzija že izgubi svojo konstrukcijsko trdnost. Beton je običajno armiran z jeklom, ki hitro prevaja toploto, zaradi česar lahko ob pretankem krovnem sloju pri požaru pride do podobne situacije kot pri jekleni konstrukciji. Nasprotno pa les zelo počasi prevaja toploto, gori na ustaljen in predvidljiv način, približno 0,7 mm/min, ob gorenju pa nastaja zoglenela plast, ki ščiti jedro lesa,« pojasnjuje razlike.
Kritične točke pri lesenih konstrukcijah v tem pogledu so denimo spoji, preboji, lesene fasade, prostor okoli dimnikov. Za povečanje požarne varnosti objektov, grajenih iz lesa, je treba že v fazi projektiranja prav tem posvetiti posebno pozornost. Dovolj masivni leseni elementi dosegajo zadostno požarno odpornost že sami, leseni elementi manjših prerezov pa potrebujejo dodatno zaščito.
Prednosti odvisne od natančnosti projektiranja
Ena od pomembnih prednosti lesa pri uporabi v gradnji je njegova prefabrikacija. Z vnaprejšnjo proizvodnjo posamičnih delov je les enostaven za obdelavo, za transport, za sestavljanje in tudi za shranjevanje. Vnaprejšnja proizvodnja posamičnih delov lesene konstrukcije bistveno skrajša čas gradnje. Gradnja je bolj čista in natančna, bolje jo je mogoče nadzorovati, obremenitev okolja s hrupom je nižja. »A mora biti pred njenim začetkom res vse brezhibno načrtovano in projektirano,« opozarja strokovnjak iz InnoRenew CoE.
Dodatne prednosti lesene gradnje so možnosti vertikalnega nadgrajevanja, s katerim dosežemo bistveno nižjo dodatno težo dograjenega dela v primerjavi z betonsko gradnjo.
Kot primer uspešne nadgradnje navaja hotel v Termah Čatež, kjer so na ta način tudi starejši 4-etažni objekt, grajen na potresno aktivnem območju, brez dodatnega utrjevanja povišali kar za dve etaži.
Pomemben dejavnik, ki ga je prinesla praksa
Dr. Iztok Šušteršič je doslej vodil več kot 200 gradbenih projektov in koordiniral ali sodeloval pri desetih nacionalnih in mednarodnih raziskovalnih projektih na temo lesenih in hibridnih konstrukcij, novih adhezivov in potresne analize. Skupaj s sodelavci v projektantskem podjetju je prejel nagrade za posebne dosežke na področju lesene gradnje. V svojih nastopih in predavanjih postavlja v ospredje pomen kakovosti izvedbe lesene gradnje. To je mogoče zagotoviti s pravilnim načrtovanjem, pri katerem je treba upoštevati veljavno zakonodajo, želje investitorja in specifičnosti lesa. »Napakam in nepravilnostim med gradnjo se je na kraju samem mogoče izogniti predvsem z odlično izdelanim projektom, s pomočjo kontrole kritičnih mest, s sprotnim pregledovanjem tehnične dokumentacije, nadzorom gradbišča, foto dokumentiranjem in beleženjem aktivnosti; seveda pa je idealno, da je realizacija gradnje na koncu popolnoma skladna s projektom,« povzema najpomembnejše kriterije zagotavljanja kakovosti dr. Iztok Šušteršič.
Foto: BigStock
Proizvodnja lesa zahteva zgolj vodo, sončno energijo in CO₂, pravi dr. Iztok Šušteršič, a obenem opozarja, da zgodba o obnovljivosti
ne bi zdržala, če les ne bi prihajal iz gozdov, v katerih trajnostno gospodarimo. V Sloveniji trenutno posekamo približno dve tretjini
naravnega prirastka gozdov, torej imamo še vedno dovolj rezerve tudi za povečane količine lesa v gradbenem sektorju.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Stavbe in energija – kakšna pojmovanja so v rabi in kaj pomenijo
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Na gradbišču največjega trajnostnega projekta pri nas
