Hotel Bohinj
Popolnoma na novo zasnovan Hotel Bohinj v središču Ribčevega Laza, lučaj od Bohinjskega jezera, prinaša zgodbo o Bohinju in svetu pod Triglavom v najboljši možni podobi – čudovito naravno kuliso in s spoštljivim odnosom do naravnih vrednot Triglavskega narodnega parka ter lokalnih tradicij.
Hotel Bohinj
Ribčev Laz 45
4265 Bohinjsko jezero
Spletna stran
www.hotelbohinj.si
hotelbohinj@alpinia-group.si
Telefon
+ 386 0597 64401
SLOWOODLIFE na obisku:
“Kralj Bohinja, z macesnovim ogrinjalom”
Tako govori ena od številnih legend o nastanku Bohinja, kraja izjemne naravne lepote, ki leži v naravnem kraljestvu pod Triglavom. In prav na mestu, od koder se iz Ribčevega Laza nad Bohinjem v jasnem vremenu ponuja pogled na tega belega očaka, sva prijetnega septembrskega dne z Lili prestopila prag najnovejše bohinjske turistične pridobitve: Hotela Bohinj.
foto: Žiga Intihar / agencija LOTOS.net
Pri urejanju interierja so izredno veliko pozornosti namenili unikatnemu oblikovanju opreme.
Sprva je na tem mestu stala Muhrova, pozneje Karadžordževićeva vila, v osemdesetih pa znani hotel Kompas. Investitor in upravitelj hotela Damian Merlak in direktor Jure Repanšek sta se odločila, da hotel celostno prenovita ter statično in energetsko sanirata. Dejansko so delo opravili tako izjemno dobro in do zadnje podrobnosti, da v treh dneh bivanja nisva našla niti enega samega nedokončanega ali pozabljenega detajla, ki bi razkril ali vsaj namignil, da gre v resnici za prenovo. Podjetju Riko je bila zaupana priprava tehnoloških rešitev in izvedba celotnega fasadnega ovoja.
Vgradili so macesnova energetsko varčna okna s trislojno zasteklitvijo, fasado hotela pa oblekli v lesene elemente, izdelane iz macesnovega lesa, ki ponekod skrivajo tudi odtoke, strelovode in druge inštalacije. Pred nekaj tedni so nama pri obisku na Riku povedali, da so celotno zunanjo macesnovo konstrukcijo obdelali s posebnim, redkim in bajno dragim premazom, ki so ga šli iskat v Švico. Z njim so dosegli vizualni učinek predsivenja in ga bo sčasoma nadomestila macesnova lastna srebrna patina. Zdaj sva lahko videla, čemu so se tako trudili; hotel, umeščen na naravno ploščad nad jezerom, je videti z žlahtnim macesnovim ogrinjalom naravnost čudovit. Kot bi z velikansko srebrno krono sedel na prestolu in bdel nad svojim bohinjskim kraljestvom.
Dvovišinska hotelska avla naju je navdušila: recepcijski pult je orjaško deblo, iz stopa visijo nekakšni leseni stalaktiti in spominjajo na tiste prave, ki so že od pamtiveka v jamah nad Bohinjem. Za velikanski kamin, ki pregrajuje recepcijo in restavracijo, se je izkazalo, da v njem dejansko zakurijo vsak večer. Je pravi magnet za hotelske goste in topla dobrodošlica vsakomur, ki vstopi v hotel. Zraven so umestili simpatičen kotiček za posedanje, v katerem pa fotelji iz filca nimajo nog, pač pa so – čisto po bohinjsko – postavljeni na smučke. Slovenski proizvajalec Donar jih je zelo domiselno ustvaril prav za ta hotel.
Ne moreš se jim upreti, posedela sva in spila kavo, še preden sva opravila formalnosti na recepciji.
Pri urejanju interierja so izjemno veliko pozornosti namenili unikatnemu oblikovanju opreme, v veliki meri so izbrali izdelke slovenskih podjetij, ki so jih arhitekti po svoje interpretirali prav za ta hotel. Med njimi so denimo simpatične lučke nad mizami v jedilnici, ki spominjajo na vejevje, za intimo med klopmi v jedilnici pa skrbijo domiselno izdelana lesena korita, ki spominjajo na kozolce. Bolj lokalno obarvano sploh ne more biti in to je mišljeno v najbolj pozitivnem smislu.
Lili je pozornost pritegnila malce posebna in zelo simpatična uniforma receptorke, ki se odlično poda ne le njej, ampak celotnemu ambientu; še ena unikatna rešitev, narejena z okusom in zelo usklajena. Mojo pozornost pa so pritegnili velikanski črni madeži v kamniti talni oblogi. Kot bi nekdo vstopil in mimo recepcije odtacal z velikanskimi blatnimi škornji. Nenavaden misterij avle se po pogovoru z osebjem razkrije kot simbolna sled enega izmed najznamenitejših prebivalcev prvotnega hotela Kompas – mačkona Maksa. Bil je stalni hotelski gost, poznali pa so ga menda tudi vsi vikendaši v okolici.
Njemu v spomin so arhitekti v teracu ovekovečili odtise orjaških tačk, ki jih srečate pri vhodu v hotel. Dan pozneje sva našla Maksa na fotografiji, ki visi na spominski steni v kletnih prostorih pred klubom hotela Bohinj. Tam ima med znamenitimi človeškimi hotelskimi gosti častno mesto. Za tiste, ki obožujemo te kosmatinčke, je takšna pozornost hotela majhni živalci prelepa gesta. Mene se je sploh dotaknila, saj imam doma enajst let starega mačkona, ki mu je prav tako ime Maks. In ni le lepa gesta, je tudi zelo dobra zgodba, ki so jo znali vtkati v samo zasnovo novega hotela.
Hotel je namenjen mladim po srcu, ki iščejo pristno doživetje, in ponuja aktiven oddih.
Hotel ima 69 sob, vse v svetlem macesnu. V vzglavje postelje v vsaki sobi je izrezana in osvetljena silhueta Triglava. Sobe so povečini dvoposteljne, imajo sodobne kopalnice, nekatere pa imajo možnost tretjega ležišča, večinoma imajo balkone, ki jih je hotel pridobil ob prenovi. Nekaj sob je družinskih z možnostjo združitve, v najvišjem nadstropju s pogledom na Triglav pa je najuglednejša soba z masažno kadjo. Skupni prostori obsegajo poleg avle in restavracije, še kmečko sobo, konferenčno sobo, wellness z manjšim zunanjim bazenom, klub ter prostran vrt z ognjiščem. Na hodnikih so tapete, ki ponazarjajo značilne bohinjske kozolce toplarje; še ena podrobnost, razvita posebej za ta hotel. Umetnina s 3D-učinkom, ki daje občutek, kot da hodiš skozi kozolec, je delo akademskega slikarja Tonija Hamlerja, mojstra dekoracije v slikopleskarski, restavratorski in štukaturski tehniki in starega Lilinega znanca. Doma je s Ptuja, njegove mojstrovine pa so našle dom že po vsem svetu. Motive okoliških stogov je natisnil na tla, stene in strop ter vzpostavil vizualne prehode, ki očarajo in obenem seznanjajo z bogato tradicijo lokalnega stavbarstva.
Štirje srčni možje za srčno hotelsko ponudbo
Pogled z balkona hotelske sobe ponese preko hotelske livade do cerkve svetega Janeza Krstnika, pa naprej do Bohinjskega jezera in potem gor, proti spoštljivim Julijcem, ki se strmo vzpenjajo v ozadju.
Predstavljajo silhueto teh štirih srčnih mož, njihov pogum, pustolovskega duha in prvinski stik z naravo. Vse to je osnovno vodilo ter rdeča nit, ki jo želijo v hotelu predstaviti gostom skozi vse nivoje ponudbe. Ker je Lili s svojo marketinško agencijo Lotos oblikovala že marsikatero celostno grafično podobo, naju je to še posebej prevzelo, vzela sva si čas in se pozabavala s tem, kje in kako goste hotela spremljajo ti srčni možje. Njihove silhuete in klobuke sva našla na tekstilu v jedilnici, kavnih skodelicah, zavesah, posteljnini, kljuki v hotelsko avlo in še bi lahko naštevala. Vmes so celo citati, na dozirniku za milo denimo hudomušno piše: »Luka si umiva roke.
Trajnostno v vseh pogledih
Trajnostni razvoj je bil vodilo že pri sami prenovi in je osnovno vodilo hotela pri samem poslovanju. Tako ogrevanje kot oskrba z elektriko sta zasnovana ekološko. Vsa vgrajena oprema je glede porabe energije v najnižjih razredih. Svetila so intimna, upoštevajoč sodobne smernice o preprečevanju svetlobnega onesnaženja temeljijo na varčni led tehnologiji. Luči se prižigajo s pomočjo senzorjev, kar omejuje čas osvetlitve. Ker hotel stoji v osrčju Triglavskega narodnega parka, je to še kako pomembno, saj varujejo biodiverziteto in omogoča sobivanje tudi vsem nočnim živalim in organizmom.
Trajnostna pa ni le vgrajena tehnologija, v tem duhu poteka tudi poslovanje hotela. Plastiko za enkratno uporabo so zamenjali z bolj prijaznimi materiali, ki so pralni in omogočajo ponovno uporabo. Pri zajtrkih tako ne boste zasledili marmelade v malih plastičnih pakiranjih in ne jogurtov v plastičnih lončkih. Tudi v kuhinji prilagajajo jedilnik na način, da se izognejo zavrženju hrane zaradi izteka roka uporabe. Zato pa je ponudba odlična in skorajda preveč vsega za en sam zajtrk. Tudi v treh jutrih ni nujno, da vam uspe pokusiti vse dobrote, ki jih pripravijo. Glede tega sva se znašla: Lili je pokušala vse, kar je bilo vegetarijanskega, jaz pa vse drugo. In ja, hrana je super, zasnovana na tradicionalni slovenski kulinariki s poudarkom na lokalnih jedeh.
Hotel je namenjen mladim po srcu, ki iščejo pristno doživetje, in ponuja aktiven oddih. Skozi ponudbo predstavljajo gostom lokalne posebnosti, kulinarične specialitete in lokalni utrip. Ker v Bohinju prevladuje predvsem ponudba mlečnih izdelkov, odlično sodelujejo z lokalnimi ponudniki. Tako naročajo kravje in kozje mlečne izdelke – različne sire, jogurte, kislo mleko in skuto pri Kmetiji Gartner, Pr’ Tonejovcu, Škantarju. Prav tako imajo lokalnega dobavitelja medu Čebelarstvo Cerkovnik in čajev Zeliščni Butik Adoma. Ta hip se že lahko pohvalijo s pridobitvijo certifikata Bohinjsko za tri gostinske produkte: cesarjev kruh iz moke trdinke, gin tonic in skutno torto z mohantom – sirom z zaščitenim geografskim poreklom iz Bohinja, ki je zelo specifičnega močnega vonja. Vse je torej dejansko pridelano lokalno.
Dom številnih zgodb
Kar je obljubljal Hotel Bohinj, ko sva ga videla od zunaj, sva potem tudi dejansko doživela – izredno prijetno in domačno bivanje. Največje zasluge za to ima vsekakor les in ne verjamem, da bi lahko kdo trdil drugače. Les je vodilni material v objektu, je svetel, je pozitiven, diši in vabi, da se ga vedno znova dotakneš. Povsod ga je polno, njihove rešitve v lesu so unikatne, razvite prav za ta hotel. Navdihujoča je že zunanja podoba hotela in seveda njegova odlična lokacija, še bolj očarljiva je notranjost, kjer sva na vsakem koraku srečala kakšno unikatno rešitev v lesu. Druga stvar, ki naju je navdušila, je izrazit poudarek lokalni ponudbi in skrb za trajnostno poslovanje hotela.
Prepričana sva, da se tako ali drugače dotaknejo vsakega gosta in da prav vsakdo najde tukaj nekaj, kar poboža njegovo dušo. Ob prihodu v sobo denimo pričaka gosta lično zapakiran par luštnih copatov slovenske blagovne znamke Kaaita, izdelanih iz recikliranih materialov. Gostitelji sporočajo, da bodo veseli, če jih vzamete s seboj domov, »za spomin in še dolgo življenje«. Preprosta gesta kraljeve radodarnosti. Seveda sva jih z veseljem odnesla in tako kot drugi gostje s tem ponesla po svetu nekaj njihovega pristnega gostoljubja
O TRAJNOSTI,
KI JE V RIBČEVEM LAZU
USTVARILA NOVO REALNOST
Foto: Matic Lipar
Najprej so v upravljanje prevzeli manjšo apartmajsko hišo Tuba; pred dvema letoma so obnovili Apartmaje Triglav v Stari Fužini, letos julija so odprli prenovljen Hotel Bohinj v Ribčevem Lazu. Projektov se loteva z jasno vizijo in vrednotami, ki usmerjajo tako srčno predanost poslu kot njegovo zasebno življenje.
»Zgodba o iskanju pristnega odseva naravne kulise, tradicije lokalnega okolja in spoštljivega odnosa do naravnih lepot.«
loviš zastavljene roke in se navsezadnje ukvarjaš še s tekočimi zadevami pri poslovanju,« pripoveduje in prizna, da bi si, če bi bil mentor sam sebi, svetoval le: »Mirne živce!« Danes je ponosen na opravljeno delo, na vizijo, ki so jo zastavili in jo uresničujejo v
praksi. Vesel je, da vodi mlado, ustvarjalno, zagnano in ambiciozno ekipo, ki z družbeno odgovornim poslovanjem vzpostavlja nova
merila uspešnih turističnih zgodb.
Videz in ponudba Hotela Bohinj sta odsev naravne kulise in spoštljivega odnosa do naravnih lepot Triglavskega narodnega
parka in tradicije lokalnega okolja. Pri
načrtovanju in postopku prenove hotela pa
tudi zdaj, ko hotel že služi svojemu namenu,
vseskozi sledijo vrednotam podjetja, ki so
družbena odgovornost in trajnostni razvoj,
povezovanje in sodelovanje, lokalno in
inovativno. To je zahtevalo številna prilagajanja
in kompromise, »ki smo jih morali sprejeti, ker
smo se odločili, da obstoječega objekta ne
porušimo, temveč ga obnovimo. To je tudi
okolju prijaznejša odločitev,« pojasnjuje.
Načelom trajnosti so sledili že pri projektiranju.
»Ležimo v Julijskih Alpah, v Triglavskem
narodnem parku.
oziroma podobne projekte v Alpah, vidimo,
da so vsi nekako vkomponirani v prostor
nevpadljivo, neagresivno, in predvsem to smo želeli. Za nas in za projektante je bila to zelo težka naloga, vendar mislim, da je
rezultat fenomenalen,« ne skriva navdušenja nad rezultatom. Konceptu odgovornosti ohranjanja naravnih danosti okolja in
trajnostnega razvoja sledijo tudi pri vsakodnevnem poslovanju.
»Naša lepa gesta je, da vsakemu gostu damo copate iz filca, ki jih lahko vzamejo domov in po uporabi odvržejo v smetnjak za
reciklirane odpadke. Hotelski stoli so iz razgradljivih materialov,
enako akustična in vizualna obloga konferenčne dvorane. Hotelske kozmetike za enkratno uporabo nimamo, vsa kozmetika v sobah je tako imenovana ‘refil’ embalaža, namenjena ponovni
uporabi, in mislim, da je to edini pravi pristop k trajnosti, postavlja v ospredje vidike trajnosti.
Odgovorno in skrbno poslovanje na zavarovanem območju dopolnjujejo povezovanje in sodelovanje z lokalnimi ponudniki in pridelovalci hrane. »Težko rečem, da je 100-odstotno lokalna, se pa trudimo vključiti čim več lokalnih jedi.« Bohinjsko je znano po mleku in mlečnih izdelkih, ki jih že vključujejo v svojo ponudbo.
moč izogniti. Od električnega avtomobila pa tudi ne odstopim,« še razkrije nekaj o sebi.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Theodosius, cesarstvo pristnih vipavskih zgodb
Čokoladna vas ob reki, najbolj sladko trajnostno bivanje na svetu
V naravnem parku Natura 2000 in neposredno ob reki Dravi leži ob znameniti mednarodni Dravski kolesarski poti v pravljičnem okolju pravljična vasica – Čokoladna vas. Tu najdemo, kar obljublja ime, poleg sladkih skušnjav pa nas pričaka še bogat in dobro premišljen trajnostni koncept.
