Inovativno središče, navdihnjeno z dediščino ljudstva Sámi

V severnem delu Norveške, globoko znotraj arktičnega kroga, se nahaja mestece Kautokeino, kjer temperature pozimi pogosto padejo tudi do -45 °C. V izredno zahtevnem okolju je podjetje Snøhetta skupaj s partnerji zgradilo novo kulturno in izobraževalno središče, zgrajeno predvsem iz lesa, kar poudarja tradicionalno sámsko povezanost z naravnimi materiali.

Pripravil: Gašper Waldhütter
Vir/foto: www.snohetta.com

SLOWOODLIFE_trendi_središče_sami
SLOWOODLIFE_trendi_središče_sami
SLOWOODLIFE_trendi_središče_sami

Ime stavbe izhaja iz sámskih besed za “rog” in “korenino”, kar simbolizira trdnost in povezanost, podobno kot najmočnejši del rogov severnih jelenov, kar se odraža na arhitekturi in funkcionalnosti te edinstvene zgradbe, imenovane Čoarvemátta. Združuje narodno gledališče Beaivváš, srednjo šolo in šolo za vzrejo severnih jelenov, se razteza na 7.200 kvadratnih metrih površine. Poslopje ima impozantno poševno streho, veliko 4.900 kvadratnih metrov, ki s postopnim spuščanjem proti tlom ustvarja mehak prehod med stavbo in pokrajino. Fasada je obložena s skrilavcem iz poslopja porušene stare šole, kar je odličen primer recikliranja materialov v duhu trajnostne gradnje. Arhitektura stavbe je zasnovana tako, da se naravno zliva z okolico. Razvejana oblika stavbe ustvarja tri zunanje prostore, ki imajo vsak svojo funkcijo in povezavo z naravo.  

Južni del, kjer je glavni vhod, je zaščiten s streho in opremljen s kamni za sedenje ter ognjiščem, kar spodbuja občutek topline in skupnosti. Zasnova notranjosti stavbe, vključno z osrednjo osvetlitvijo, ki je navdihnjena s tradicionalno sámsko dimno odprtino, daje poudarek naravnim materialom, predvsem lesu in ustvarja preprosto, a osupljivo estetiko. Notranjost je dodatno obogatena s sámsko umetnostjo, kjer rdeči in modri toni dodatno poživijo prostor. Ena izmed ključnih lastnosti Čoarvemátte je njena izjemna energetska učinkovitost. Stavba je kar 90 % energetsko samooskrbna, saj uporablja napredno geotermalno tehnologijo. 40 vrtin, globokih 250 metrov, napaja dve toplotni črpalki, ki omogočata ogrevanje in hlajenje celotnega objekta. Odvečna toplota, ki nastane v poletnih mesecih, se shranjuje in vrača v vrtine, kar zagotavlja energetsko učinkovitost tudi v najhladnejših zimskih dneh. V najhujšem mrazu sistem podpirajo električni kotli, kar zagotavlja, da je stavba prijetno ogreta skozi vse leto. 

Stavba je zgrajena v skladu s standardi pasivne hiše, ki zahtevajo visoko raven izolacije in zrakotesnosti. Znotraj in zunaj stavbe so materiali skrbno izbrani, da spoštujejo sámsko kulturno dediščino in tradicionalno uporabo virov. Fasada iz lesa in kamna ter drugi naravni materiali, kot so lokalni skrilavec in kvarcit, so uporabljeni za ustvarjanje naravnega, trajnostnega okolja. Poleg tega so v okolici stavbe ohranili naravno pokrajino. Zemlja, ki so jo odstranili med gradnjo, je bila začasno deponirana in nato vrnjena, da bi ohranili naravna semena in omogočili ponovni zagon rasti lokalne vegetacije. Čoarvemátta je arhitekturna mojstrovina, ki združuje inovativne trajnostne rešitve z globoko spoštljivostjo do tradicije in dediščine. Stavba ne predstavlja le fizičnega prostora za kulturne in izobraževalne dejavnosti, temveč tudi simbol sámske povezanosti z naravo in trajnostnim načinom življenja, ki temelji na racionalnem izkoriščanju naravnih virov.

SLOWOODLIFE_trendi_središče_sami
SLOWOODLIFE_trendi_središče_sami
SLOWOODLIFE_banner_GR

Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!

Morda vas zanima tudi:

SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_the_sleeve_house

The Sleeve House

Ne srečamo se velikokrat s hišami s tako posebno zasnovo, kot jo ima hiša The Sleeve house.  Že njeno ime – hiša rokav – razkriva, da ne gre za običajen projekt. Medtem ko njena zunanjost v ospredje postavlja na les, zaščiten po 300 let starem postopku, njena zasnova razkriva sodobno in premišljeno trajnostno gradnjo
SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_lesene_orgle

Ko se zvok dotakne lesa

Izdelava glasbil iz lesa je že vse od prazgodovine poznan proces, ki smo ga skozi dolga stoletja nenehno izpopolnjevali. Kot primer vrhuncev tega razvoja lahko postavimo v ospredje lesene orgle Matica Jančarja, študenta 3. letnika visokošolskega študija Lesarskega inženirstva na Biotehniški fakulteti v Ljubljani.
SLOWOODLIFE_bivanje_z_lesom_zlata_knjiznica_iz_lesa

Zlata knjižnica iz lesa

Prejemnica najžlahtnejšega odličja prestižnega razpisa Wood Awards 2021, ki le peščici najboljšim lesenim izdelkom in objektom na svetu podeli priznanje za izjemno oblikovanje oziroma gradnjo, je nova knjižnica Magdalenskega kolidža v Angliji.