Kraj, ki se ga spomnim instinktivno
Logarska dolina je eden tistih redkih krajev, ki se človeka dotaknejo globlje kot le z razgledom. V meni se odpre instinktivno — kot občutek, ki umiri dih in zbere misli. Takšni prostori me vedno znova spomnijo, da kakovost prostora ni v videzu, temveč v tem, kaj v človeku prebudi. Les, arhitektura in krajina tu delujejo v tihem sozvočju, zaradi katerega se v Logarski dolini ne odpočiješ le od sveta, temveč se znova srečaš s sabo.
Recent Comments