Nova telovadnica v objemu lesa
V Celju nastaja nova telovadnica Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje s spremljajočimi prostori. Gre za sodoben javni objekt, ki ne prinaša le nove športne infrastrukture, temveč odpira tudi pomembno vprašanje: v kakšnih prostorih se mladi učijo, gibajo, ustvarjajo in rastejo.
Pripravila: Liljana Vogrinec
Vir: CBD, d. o. o.
Fotografije: dr. Ksenija Golob / dr. Bruno Dujič
Projekt, pri katerem je zasnovo, projektiranje, konstruiranje in izvedbo lesene konstrukcije izvedlo podjetje CBD, je zasnovan kot primer učinkovite, trajnostne in človeku prijazne gradnje. V ospredju ni samo konstrukcija, temveč tudi kakovost prostora. Leseni elementi prispevajo k prijetnejši prostorski izkušnji. V šolskem okolju, kjer dijaki in učitelji preživijo velik del dneva, je to izjemno pomembno. Prostor, ki deluje naravno, svetlo, toplo in kakovostno, lahko spodbuja boljše počutje, večjo motivacijo in bolj pozitiven odnos do učenja.
Sodobna telovadnica kot večnamenski prostor
Osrednji del novega objekta predstavlja telovadnica s površino 920 m², zasnovana kot pritlični objekt z izrazito odprtim volumnom. Objekt ni zamišljen zgolj kot prostor za športno vzgojo, temveč kot večnamensko okolje, ki povezuje športne, pedagoške in skupnostne vsebine.
K telovadnici je dodan vmesni učilniški segment s kabineti, garderobami, sanitarijami in tehničnimi prostori. Ta del povezuje novo telovadnico z obstoječim šolskim objektom prek veznega hodnika z dvigalnim jaškom, ki poteka čez tri etaže.
Novi učilniški del se razprostira v dveh etažah na površini približno 450 m². Z odprtim hodnikom med dvigalnim jaškom in telovadnico povezuje posamezne segmente v funkcionalno celoto, ki bo šoli omogočala kakovostnejšo organizacijo pouka, gibanja in vsakodnevnega delovanja.
Konstrukcijska jasnost in toplina lesa
Projekt temelji na premišljeni kombinaciji armiranega betona in lesa. Armiranobetonski stebri po obodu telovadnice, vpeti v točkovne temelje in povezani z armiranobetonsko ploščo, zagotavljajo stabilno osnovo objekta. Nadgrajujejo jih napredni leseni konstrukcijski sistemi – leseni linijsko lepljeni strešni nosilci ter križno lepljeni ploskovni elementi X-Lam oziroma CLT.
Ta kombinacija omogoča velike razpone, racionalno organizacijo prostora in visoko stopnjo konstrukcijske učinkovitosti. A hkrati ima tudi izrazito bivalno vrednost. Les bo v prostor vnašal vizualno toplino, naravni značaj in občutek bližine z okoljem, kar je v šolskih objektih še posebej dragoceno.
Streha, ki premaguje velike razpone
Strešna konstrukcija telovadnice je izvedena z dvokapnimi lepljenimi GL nosilci, ki premoščajo razpon 26,6 metra. Nosilci so razporejeni na razmiku 5,60 metra, prek njih pa so pritrjene križno lepljene X-Lam CLT plošče.
Te plošče strešno konstrukcijo povežejo v togo strešno diafragmo, ki objektu zagotavlja stabilnost in odpornost. Po obodu telovadnice so armiranobetonski stebri ujeti v ovoj iz križno lepljenih stenskih elementov, kar tvori lahko, a izjemno trdno škatlasto strukturo.
Takšna zasnova omogoča visoko odpornost objekta na zunanje vplive, kot sta močan veter in potres, hkrati pa ohranja prostorsko odprtost, ki je za telovadnico ključnega pomena.
X-Lam CLT kot simbol sodobne trajnostne gradnje
Posebno težo projektu daje uporaba križno lepljenega lesa X-Lam CLT, ki je postal eden ključnih materialov sodobne trajnostne gradnje. Streha in stene dvorane so izvedene iz X-Lam CLT sten in plošč različnih debelin, prilagojenih statičnim zahtevam objekta.
Učilnice kot nadaljevanje zgodbe o lesu
Učilniški del objekta nadaljuje zgodbo o inovativni rabi lesa. Konstrukcija združuje X-Lam CLT stene in plošče ter iQwood križno mozničene stene. Takšna kombinacija omogoča natančno prilagoditev konstrukcije posameznim prostorskim in statičnim zahtevam.
Za manj obremenjene stene so uporabljene troslojne križno mozničene stene debeline 9 cm, medtem ko so za zahtevnejše konstrukcijske elemente uporabljene X-Lam CLT stene in plošče različnih slojevitosti in debelin – vse do sedemslojnih X-Lam CLT plošč debeline 24 cm.
Takšna raznolikost ni naključna. Omogoča optimalno razmerje med nosilnostjo, togostjo, deformacijami, vibracijami in trajnostjo. Obenem pa odpira prostor za uporabo bolj ekoloških konstrukcijskih elementov tam, kjer je to smiselno in tehnično ustrezno.
Šola kot prostor, ki vzgaja tudi skozi arhitekturo
Nova telovadnica in spremljajoči prostori v Celju niso le infrastrukturna pridobitev. So tudi pomembno sporočilo o tem, kakšna naj bo sodobna šolska arhitektura. Šolski objekt lahko namreč uči tudi sam po sebi.
Dijaki bodo v neposrednem stiku z lesom kot obnovljivim, trajnostnim in tehnološko naprednim materialom. Videli bodo, da trajnost ni abstrakten pojem, temveč nekaj, kar se lahko izraža v stenah, strehi, konstrukciji, svetlobi in vsakodnevni uporabi prostora.
Pri Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti ima to še dodatno simbolno vrednost. Gre za ustanovo, ki je vsebinsko povezana z naravo, prostorom, oblikovanjem in vizualno kulturo. Nova lesena arhitektura zato ni le funkcionalna rešitev, temveč tudi podaljšek identitete šole.
SLOWOODLIFE uredniška notica:
Gradnja javnih objektov lahko preseže zgolj tehnično in funkcionalno raven. Zato bi še posebej izpostavili, da so šolski prostori mnogo več kot arhitekturni okvir. So okolja, v katerih se oblikujejo navade, odnosi, samozavest in odnos do učenja. Zelo dragoceno je, da so zasnovani premišljeno, funkcionalno in z občutkom za človeka.
V telovadnici, kjer se bodo dijaki gibali, sproščali energijo, sodelovali in razvijali telesne sposobnosti, bo les prispeval k občutku naravne povezanosti in večjega ugodja. V učilniških in spremljevalnih prostorih pa lahko takšna materialna zasnova podpira bolj umirjeno, zbrano in spodbudno učno okolje.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Marko Lukić: “V Sloveniji je mogoče iz domačih surovin zgraditi vrhunsko stavbo”
Lumar je podjetje, ki je v slovenski prostor vpeljalo številne prebojne rešitve na področju trajnostne in energijsko učinkovite gradnje. Z jasno vizijo, osredotočeno na kakovost bivanja, uporabo naravnih materialov in inovativneih tehnologij, že več kot dve desetletji dokazujejo, da je mogoče graditi drugače – bolj odgovorno, bolj trajnostno in z večjo dodano vrednostjo za uporabnika.
Dr. Bruno Dujič: “Lesena konstrukcija je trajna le, če je načrtovana brezhibno”
Dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad., direktor in vodja razvoja v podjetju CBD, d. o. o., sodi med vodilne strokovnjake za leseno gradnjo v Sloveniji in Evropi. Njegovo podjetje že skoraj dve desetletji uresničuje zahtevne projekte doma in v tujini – od javnih objektov do eksperimentalnih konstrukcij ter velikih mednarodnih referenc. V pogovoru smo se dotaknili ključnih tem sodobnega gradbeništva: vloge lesa, hibridnih rešitev, digitalizacije in pomena inženirskega znanja pri pametnem projektiranju.
Matjaž Grm, MBA, glavni izvršni direktor Jelovica hiš “Družinske hiše mojih otrok bodo zagotovo lesene”
Z več kot 120-letno zgodovino je Jelovica eno najstarejših in najprepoznavnejših imen v svetu montažne lesene gradnje. Danes pa pod vodstvom Matjaža Grma, MBA, podjetje ne ostaja le čuvar dediščine, temveč jo nadgrajuje z inovacijami, digitalizacijo in pogumnimi strateškimi usmeritvami. S prefinjenim razumevanjem sodobnih potreb kupcev, tako doma kot v tujini, Jelovica z jasnimi cilji in spoštovanjem tradicije oblikuje nove standarde sodobne lesene gradnje.
