CBD: 20 let razvoja, znanja in inovativnih rešitev v leseni gradnji
Ko je podjetje CBD, d. o. o., pred dvema desetletjema začelo razvijati in projektirati sodobne lesene konstrukcije, so bile večetažna lesena gradnja, križno lepljeni les, hibridne konstrukcije in potresno odporne lesene stavbe v Sloveniji še področje pionirjev. Danes so del sodobnega gradbeništva. Podjetje, ki je pomagalo premikati te meje, letos praznuje 20 let.
Pripravila: Liljana Vogrinec Castelle
Foto: arhiv CBD, Miran Kambič, Arne Hodalič, agLotos
Leta 2006 je bila odločitev za specializacijo na področju sodobnih lesenih konstrukcij precej drugačna poslovna odločitev, kot bi bila danes. Lesena gradnja je v Sloveniji obstajala, toda tehnološki razvoj križno lepljenega lesa je šele odpiral možnosti za večje, večetažne in konstrukcijsko zahtevnejše stavbe. Znanja je bilo malo, standardi so razvoju tehnologije pogosto sledili z zamikom, investitorje, arhitekte in celo del strokovne javnosti pa je bilo treba šele prepričati, da je z lesom mogoče graditi drugače.
V takšnem okolju je nastal CBD – Contemporary Building Design. Že ime je nakazovalo ambicijo, ki je presegala klasično projektantsko pisarno. V podjetju so želeli povezati raziskovanje, razvoj, projektiranje in realno gradbeno prakso.
Dvajset let pozneje je prav ta povezava ena najbolj prepoznavnih značilnosti CBD.
Preden je X-Lam postal nekaj običajnega
Začetki CBD so tesno povezani z razvojem križno lepljenih masivnih lesenih konstrukcij X-Lam oziroma CLT.
Del strokovne ekipe je že pred ustanovitvijo podjetja na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani ter v sodelovanju s tujimi fakultetami raziskoval potresno odpornost takšnih konstrukcij.
Eksperimentalno so preizkušali stenske elemente in razvijali računske metode za projektiranje na potresnih območjih; njihovi raziskovalni izsledki so bili pozneje citirani tudi v ameriških in kanadskih standardih.
CBD je tako vstopil na trg z nekoliko nenavadno kombinacijo: z akademskim znanjem raziskovalne institucije in potrebo inženirskega podjetja, da mora rešitev na koncu tudi delovati na resničnem objektu.
Ker je bilo znanja o novi tehnologiji malo, je podjetje prevzelo tudi izobraževalno vlogo. Organizirali so predavanja in strokovna izobraževanja, objavljali strokovne in poljudne članke ter z X-Lam tehnologijo seznanjali
arhitekte, gradbenike, statike, izvajalce in investitorje.
To je pomemben del zgodovine CBD: niso zgolj uporabljali tehnologije, ki je prihajala na trg, ampak so pomagali ustvarjati okolje, v katerem jo je bilo mogoče uporabljati.
Projekti, ki so premikali meje
Dvajsetletno pot CBD najbolje pripovedujejo projekti, od individualnih in večstanovanjskih stavb do športnih, javnih in konstrukcijsko zahtevnih objektov. Danes ima podjetje za seboj več kot 1.500 projektiranih objektov z leseno konstrukcijo za domače in tuje trge.
Med pomembnimi mejniki sta tudi dva slovenska paviljona na svetovnih razstavah EXPO.
Za slovenski paviljon na EXPO Milano 2015, ki so ga arhitekturno zasnovali SoNo arhitekti, glavni izvajalec pa je bil Lumar, je CBD izdelal konstrukcijsko zasnovo z detajli. Približno 800 m² velik paviljon je bil zasnovan pretežno v leseni okvirni konstrukciji, ki je bila v bolj obremenjenih delih premišljeno kombinirana z
jeklom, del objekta, ki pa je bil zasnovan v X-Lam CLT tehnologiji, pa tovrstne kombinacije z jeklom ni potreboval. Že ta projekt je pokazal smer, ki je pozneje postala pomemben del razvoja sodobne lesene gradnje: povezovanje materialov glede na njihove konstrukcijske prednosti.
Paviljon pa je zanimiv tudi zaradi svoje zgodbe po koncu svetovne razstave. Lesena konstrukcija je bila iz Milana prestavljena v Mursko Soboto, kjer danes kot EXPANO nadaljuje življenje z novo funkcijo. Projekt je tako že pred desetletjem pokazal nekaj, kar danes postaja eno ključnih vprašanj trajnostnega gradbeništva: da je mogoče stavbo načrtovati tudi z mislijo na njeno ponovno uporabo.
Šest let pozneje je sledil še zahtevnejši izziv. Slovenski paviljon na EXPO v Dubaju. CBD je tudi pri tem projektu sodeloval pri konstrukcijski zasnovi, pri projektiranju in nato celo pri izvedbi. Paviljon je nastal kot optimalna kombinacija jekla in ukrivljenih lesenih lepljenih nosilcev ter masivnih križno lepljenih X-Lam oziroma CLT sten in plošč. Poseben konstrukcijski izziv pa je predstavljala kompleksna odprta strešna konstrukcija »parasola«.
Med izpostavljenimi večjimi referencami je tudi Squashland v Ljubljani, tehnološko zahteven leseni športni objekt, temu pa se pridružuje vrsta večstanovanjskih, javnih, turističnih in individualnih projektov.
Skupni imenovalec teh gradbenih podvigov ni zgolj uporaba lesa. Pomembnejše je vprašanje, ki CBD spremlja skozi dve desetletji: kako za vsak objekt poiskati konstrukcijsko racionalno rešitev in pri tem možnosti lesa povezati z znanjem, drugimi materiali in sodobnimi tehnologijami.
Inovacija ni bila dodatek. Bila je del poslovnega modela.
Če pogledamo starejše zapise o CBD, je zanimivo, koliko razvojnih vprašanj izpred desetih ali petnajstih let je danes v središču evropske razprave o prihodnosti gradnje.
CBD je razvijal hibridne križno lepljene plošče, namenjene doseganju večjih razponov ob manjši porabi lesa, raziskoval potresno odporne lesene konstrukcije, razvijal in patentiral sisteme protipotresnega utrjevanja starejših stavb z X-Lam paneli ter preizkušal možnosti nadgrajevanja obstoječih stavb.
Leta 2017 je dr. Bruno Dujič za razvoj križno lepljene rebraste lesene plošče prejel Puhovo priznanje. Rešitev je bila zaščitena tudi z evropskim patentom.
Za temi inovacijami je mogoče prepoznati idejo, ki je danes še pomembnejša kot takrat: cilj prihodnosti ni porabiti čim več lesa. Cilj je iz lesa dobiti čim več konstrukcijske vrednosti z racionalno porabo materiala.
Danes razprava ni več omejena na vprašanje, ali lahko iz lesa zgradimo štiri ali deset etaž. Govori se o lesenih in hibridnih stolpnicah, velikih javnih stavbah, prenovi obstoječega stavbnega fonda, razstavljivosti konstrukcij, krožnosti materialov in zmanjševanju ogljičnega odtisa celotnega življenjskega cikla stavbe.
V dvajsetih letih se torej ni spremenil samo CBD. Spremenilo se je merilo tega, kar razumemo kot leseno gradnjo.
Tehnologija sama po sebi še ne naredi dobre stavbe
Ob dvajsetletnici pa je zanimivo pogledati tudi drugo stran razvoja. Hitrejši kot postaja razvoj lesene gradnje in večji kot postajajo objekti, pomembnejša postaja kakovost celotnega procesa.
Dr. Bruno Dujič že vrsto let poudarja, da je trajnost lesenih konstrukcij predvsem rezultat pravilnega projektiranja, kakovostnega detajliranja in zanesljive zaščite pred vlago. Če
so ti elementi strokovno obvladani, lahko lesena konstrukcija dosega zelo dolgo življenjsko dobo in svoje lastnosti ohranja skozi generacije.
To vprašanje je danes še pomembnejše kot pred leti, saj se je lesena gradnja iz pionirskega področja razvila v resno gospodarsko panogo z vse večjim številom projektov, proizvajalcev, izvajalcev in
specializiranih strokovnjakov. Z rastjo panoge se zato težišče vse bolj premika tudi na kakovost celotnega procesa: od projektiranja in detajliranja do izvedbe na terenu. Prav doslednost izvedbe postaja enako pomembna
kot razvoj novih konstrukcijskih sistemov, saj se na njej dolgoročno gradi tudi zaupanje uporabnikov v leseno gradnjo kot zanesljivo, varno in trajno izbiro.
Od dokazovanja lesa k učinkovitejši gradnji
Če bi iskali največjo razliko med letoma 2006 in 2026, bi jo morda našli prav tukaj. Pred dvajsetimi leti je bilo treba dokazovati, kaj vse je mogoče zgraditi iz lesa. Danes številni zgrajeni objekti dajejo odgovor sami. Zato se spreminjajo tudi razvojna vprašanja.
Kako porabiti manj materiala? Kako povezovati les z drugimi materiali tam, kjer je to konstrukcijsko smiselno? Kako podaljšati
življenjsko dobo stavb? Kako obstoječe objekte nadgrajevati namesto rušiti? Kako načrtovati konstrukcije, ki jih bo mogoče nekoč razstaviti in ponovno uporabiti?
Med aktualnimi razvojno-raziskovalnimi projekti, pri katerih CBD trenutno sodeluje, je tudi REMADE v okviru programa Horizon Europe, usmerjen v razvoj rešitev za prenovo
stavb, modularnost, prilagodljivost in krožno rabo konstrukcij ter materialov.
Zanimivo je, da številna vprašanja, s katerimi se danes ukvarja evropska gradbena stroka, nadaljujejo smer, ki jo je CBD začrtal že precej prej: manjša poraba materiala, inovativne konstrukcije, nadgradnja obstoječih stavb in povezovanje raziskav z uporabo v praksi.
20 let pozneje
Dvajsetletnica je naraven trenutek za pogled nazaj, a pri CBD je morda še zanimiveje pogledati, kaj se je v tem času zgodilo z idejami, ki so bile nekoč še razvojni izziv.
X-Lam oziroma CLT, ki je bil pred leti predvsem
tema raziskav, testiranj in pionirskih projektov, je danes uveljavljen konstrukcijski sistem. Večetažne lesene stavbe so iz posebnosti postale resna alternativa, hibridne konstrukcije pa vse pogosteje predstavljajo premišljeno
povezovanje najboljših lastnosti različnih materialov. Tudi vprašanja ogljičnega odtisa, krožnosti in ponovne uporabe konstrukcijskih elementov so se iz strokovnih razprav preselila v samo jedro sodobnega razmišljanja o gradnji.
Prav v tem je mogoče prepoznati kontinuiteto CBD. Podjetje je že od začetka delovalo na stičišču raziskovanja in prakse: tam, kjer se nova ideja najprej preveri, nato izračuna, razvije in nazadnje prenese na realni objekt. Tudi po dvajsetih letih ostaja ta prostor njegov najbolj naraven teren.
Zato jubilej ni le priložnost za seštevanje projektov in dosežkov, temveč tudi za pogled naprej. Če so številna vprašanja, ki so bila pred dvema desetletjema še odprta, danes postala del vsakdanje gradbene prakse, se samo od sebe odpira novo:
Kaj bo naslednji razvojni preskok v leseni gradnji? Odgovor na to vprašanje bo verjetno določal tudi naslednje poglavje zgodbe CBD.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Zgleden primer trajnostne gradnje z lesom
Spoznajte vizionarsko ozadje najbolj prepoznavnega objekta v dolini pod Poncami v času Nordijskega svetovnega prvenstva v Planici 2023, ki je plod navdihujočega dolgoletnega sodelovanja podjetij CBD, d. o. o., in Stora Enso.
Podjetje CBD je kot slovenski partner podjetja Stora Enso v sodelovanju z arhitekturnim studijem ABIRO paviljon zasnovalo, ga statično analiziralo, skonstruiralo in tudi izvedlo v osrednjem prostoru Nordijskega centra Planica.
Dr. Bruno Dujič: “Lesena konstrukcija je trajna le, če je načrtovana brezhibno”
Dr. Bruno Dujič, univ. dipl. inž. grad., direktor in vodja razvoja v podjetju CBD, d. o. o., sodi med vodilne strokovnjake za leseno gradnjo v Sloveniji in Evropi. Njegovo podjetje že skoraj dve desetletji uresničuje zahtevne projekte doma in v tujini – od javnih objektov do eksperimentalnih konstrukcij ter velikih mednarodnih referenc. V pogovoru smo se dotaknili ključnih tem sodobnega gradbeništva: vloge lesa, hibridnih rešitev, digitalizacije in pomena inženirskega znanja pri pametnem projektiranju.
Podjetje CBD izvedlo leseni del konstrukcije novega Centra SDVG
Novi Center za semenarstvo, drevesničarstvo in varstvo gozdov (Center SDVG) v kompleksu Gozdarskega inštituta Slovenije (GIS) bo po načrtih odprl vrata 9. marca 2026. Za leseni del konstrukcije je poskrbelo podjetje CBD, d. o. o., ki je kot izvajalec lesene konstrukcije izvedlo zahtevno konstrukcijsko fazo objekta.
Objekt je zasnovan kot hibridna konstrukcija iz križno lepljenega lesa (CLT / X-Lam), dopolnjena z dvema armiranobetonskima jedroma. Leseni del konstrukcije je izvedlo podjetje CBD, d. o. o.
