Ob letošnjem mednarodnem dnevu gozdov, ki ga vsako leto obeležujemo 21. marca pod okriljem FAO, je v ospredju tema “Gozdovi in hrana”. Ta poudarja ključno vlogo gozdov pri zagotavljanju zanesljive preskrbe s hrano, pa tudi njihovo širšo pomembnost za okolje in družbo. Gozdovi namreč ne le nudijo hrano, gorivo, dohodek in zaposlitve, temveč ohranjajo tudi rodovitnost tal, varujejo vodne vire ter so ključni habitati za biotsko raznovrstnost, vključno z divjimi opraševalci.
Proizvodnja okroglega industrijskega lesa v Evropski uniji je v letu 2022 dosegla 510 milijonov kubičnih metrov, kar predstavlja 14-odstotno rast v primerjavi z letom 2014. Največji porast proizvodnje je bil zabeležen na Češkem (62 %), v Italiji (48 %) in na Portugalskem (31 %). V nekaterih državah pa je količina posekanega lesa upadla, med drugim na Slovaškem (19 %), v Sloveniji (19 %) in v Franciji (3 %).
Med največjimi proizvajalkami okroglega lesa v EU izstopajo Nemčija (85 milijonov m3), Švedska (77 milijonov m3) in Finska (67 milijonov m3).
Indeks gozdnih vrst ptic kot kazalnik sprememb v ekosistemu
Indeks ptic, ki spremlja spremembe v številčnosti in raznolikosti vrst ptic, je ključen pokazatelj stanja habitatov. Medtem ko je indeks vseh vrst ptic v EU od leta 2014 v upadanju in je leta 2023 znašal 87,2, se je indeks gozdnih vrst ptic v istem obdobju izboljšal in dosegel vrednost 101,1. To potrjuje, da gozdovi še vedno zagotavljajo pomembno zatočišče za raznolike vrste ptic.
Gozdovi kot ponori ogljika
Gozdovi so izrednega pomena za zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb, saj delujejo kot ponori ogljika. V Sloveniji hektar gozda v povprečju letno veže več kot 7,5 ton CO2. Po podatkih iz leta 2022 je količina izpustov CO2 v državi ob upoštevanju ponorov v gozdovih znašala 12,7 milijona ton, kar pomeni 3-odstotno zmanjšanje v obdobju 2014–2022.Gozdovi so izrednega pomena za zmanjševanje vplivov podnebnih sprememb, saj delujejo kot ponori ogljika. V Sloveniji hektar gozda v povprečju letno veže več kot 7,5 ton CO2. Po podatkih iz leta 2022 je količina izpustov CO2 v državi ob upoštevanju ponorov v gozdovih znašala 12,7 milijona ton, kar pomeni 3-odstotno zmanjšanje v obdobju 2014–2022.
Potencial za trajnostno uporabo lesa
Trajnostna raba gozdov je ključna za doseganje 15. globalnega cilja trajnostnega razvoja, ki spodbuja zaščito in obnovo kopenskih ekosistemov. Kljub temu se v Sloveniji izvaža znaten delež lesa. V letu 2023 je bilo iz Slovenije izvoženih 30 % proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov, kar je za 3 odstotne točke manj kot leto prej. Izvoz hlodov za žago in furnir je dosegel 54 %, kar predstavlja približno 1,2 milijona m3, medtem ko je bilo izvoženih tudi 13 % lesa za kurjavo (okoli 199.000 m3).
Temelj zdravega bivanja
Gozdovi niso le vir lesa in energije, temveč predstavljajo ključno oporo za zdrave ekosisteme in stabilno podnebje. Njihova trajnostna raba bo igrala osrednjo vlogo pri zagotavljanju prihodnosti, kjer bodo naravni viri uporabljeni odgovorno, premišljeno in z zavedanjem njihove neprecenljive vrednosti.
Poleg okoljskih koristi imajo gozdovi tudi pomemben vpliv na človekovo fizično in duševno počutje. Bivanje v bližini gozda dokazano zmanjšuje stres, izboljšuje koncentracijo ter krepi imunski sistem. Gozdovi so naravno okolje za sprostitev, meditacijo in aktivno preživljanje prostega časa, kar prispeva k celostnemu dobremu počutju posameznika.
Ravno ta globoka povezanost z lesom je temelj filozofije SLOWOODLIFE – bivanja z lesom. Les kot trajnosten, topel in vsestranski material ustvarja domove, ki dihajo z naravo. Prinaša občutek topline, povezanosti z okoljem in trajnosti, kar je ključno za zdravo in harmonično bivanje. Bivanje z lesom je več kot le izbira materiala – je izbira načina življenja, ki spoštuje naravne vire in prispeva k boljšemu jutri.
