Na Statističnem uradu RS so objavili nekaj zanimivih podatkov o značilnostih gozdarske dejavnosti, izbranih tokov lesa in uporabe lesnih goriv v Sloveniji v letu 2021.
SKUPNA VREDNOST PROIZVODNJE: 621 MIO. EUR
Slovenska gozdarska proizvodnja je bila ocenjena na 621 mio. EUR, od tega je bilo 17 % ocenjenih za lastno končno porabo. V strukturi vrednosti gozdarskih proizvodov je stoječi les pomenil 55 %, hlodi za žago in furnir 31 %, les za kurjavo pa 9 %.
Proizvodnja gozdnih lesnih sortimentov je dosegla 3,8 mio. m3. Uvoženih je bilo 890.000 m3 gozdnih lesnih sortimentov, od tega 80 % hlodov za žago in furnir (okoli 710.000 m3) ter 20 % lesa za kurjavo (približno 180.000 m3).
Izvoženih je bilo 35 % proizvedenih gozdnih lesnih sortimentov. Za nadaljnjo porabo je tako doma ostalo 65 % lani posekane lesne surovine; to je bilo za 4 odstotne točke več kot leto prej.
Izvoženih je bilo 58 % proizvedenih hlodov za žago in furnir ali okoli 1,1 mio. m3 in 18 % lesa za kurjavo ali približno 200.000 m3 (žal pa ni podatka, ali je to več ali manj, kot v obdobju pred tem).
PRI UPORABI GORIV PREDNJAČIJO DRVA
Slovenska gospodinjstva so porabila 1,1 mio. ton lesnih goriv (polena, lesni ostanki, sekanci, peleti in briketi ipd.). Iz teh je bilo pridobljene 39 % celotne porabe energije v gospodinjstvih. Član gospodinjstva je v povprečju porabil 554 kg lesnih goriv, od tega 501 kg drv, 38 kg peletov ter 15 kg lesnih sekancev, briketov in ostankov.Lesna goriva so se uporabljala za ogrevanje prostorov in sanitarne vode ter kuhanje. 89 % energije iz lesnih goriv je bilo namenjene za ogrevanje prostorov, 9 % za ogrevanje sanitarne vode, 1 % pa za kuhanje.
SLOWOODLIFE-OV KOMENTAR
Na to mesto se odlično poda izjava dr. Franca Pohlevna, 70-letnega zaslužnega profesorja ljubljanske univerze, velikega zagovornika umne rabe lesa, ki pravi tako:
“Les je najprej gradivo in šele nazadnje kurivo.”
In če temu dodamo še odkrita pričakovanja večine tistih, ki se ukvarjajo z lesom, da je izvoza slovenske hlodovine manj, nadaljnje predelave z večjo dodano vrednostjo pa čim več, potem točno vemo, katere odstotke iz tega poročila si želimo v prihodnje spremeniti.
