Na strokovnih predavanjih domačih in tujih strokovnjakov so na osrednjem nacionalnem strokovnem dogodku slovenske lesne industrije »2. Dnevu slovenskega lesarstva«, ki je 8. in 9. junija potekal v Cankarjevem domu, predstavili globalne, evropske in regionalne trende ter izzive lesne industrije oziroma pohištvenega sektorja. V ospredju so se znašle tudi številne priložnosti, ki jih prinašata zeleni dogovor in načrt za okrevanje in odpornost.
Namen dogodka, ki sta ga organizirala SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Direktorat za lesarstvo, je bil predstaviti ključne izzive in priložnosti lesno-predelovalne panoge, ki jo čakajo pri prehodu v ogljično nevtralno in digitalizirano družbo ter opozoriti na pomen lesa pri blaženju podnebnih sprememb.
»Opozorila o podnebnih spremembah so vse glasnejša. K prestrukturiranju gospodarstva v smeri trajnostnega razvoja nas priganjajo tudi cene emisijskih kuponov, ki vse bolj rastejo. Pomen lesne industrije je tako zaradi okoljskih učinkov toliko večji,« je opozoril minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek. Izpostavil je pomen lesne industrije za razvoj samooskrbnega in krožnega gospodarstva, regionalni razvoj in ustvarjanje novih zelenih delovnih mest. Minister je omenil tudi vrzel zaradi premajhne količine doma predelanega lesa in izvoza.
»Ugotavljamo, da bi se s predelavo treh in ne zgolj dveh milijonov m3 lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo do leta 2030 BDP povečal za šest odstotkov,« je povedal, za kar pa bodo potrebne investicije v lesno industrijo in sredstva iz evropskih virov. V okviru Načrta za okrevanje in odpornost ter nove finančne perspektive zato pričakujejo novih 67 mio € za lesno predelovalno industrijo.
Potrebne bodo investicije
Pomemben napredek smo uspeli doseči pri spremembi Uredbe o zelenem javnem naročanju, tako da bo za vse stavbe splošnega družbenega pomena torej javne stavbe obvezna vgradnja 30 odstotkov lesa,« je povedal Danilo Anton Ranc, generalni direktor Direktorata za lesarstvo. Navedel je promocijske in druge aktivnosti za podporo lesne industrije, ki jih izvaja direktorat, ter pripomnil, da ministrstvo podpira predvsem izdelke z visoko dodano vrednostjo, ki prinašajo največ pozitivnih učinkov. Dr. Tomaž Kostanjevec, direktor SPIRIT Slovenija pa je izpostavil, da beleži v zadnjih letih slovenska lesna industrija – skupaj s pohištveno – pozitivne trende tudi zaradi številnih multiplikativnih učinkov, ki izhajajo iz povezav z drugimi panogami. »Njen razvoj na različne načine spodbuja tudi država tako z dodeljevanjem povratnih in nepovratnih sredstev, kot tudi z regionalnimi in nacionalnimi ukrepi, ki bodo imeli pozitiven učinek na razvoj slovenskih regij.«
Povedal je, da bo agencija v okviru Načrta za okrevanje in odpornost podjetjem iz lesnopredelovalne panoge ponudila tudi številne finančne ukrepe. »Trenutna predvidena višina nepovratnih sredstev, ki jih bomo imeli na agenciji na voljo za sofinanciranje projektov s področja krožnega gospodarstva, dviga produktivnosti ter razvoja, raziskav in inovacij ter je 188,5 milijonov evrov.«
Stanje po epidemiji je solidno
Poslovanje lesne in pohištvene panoge v lanskem letu in izzive, ki jo čakajo v prihodnosti, je predstavil Igor Milavec, direktor Združenja lesne in pohištvene industrije pri GZS in koordinator Stebra LES v SRIPu Pametne stavbe in dom z lesno verigo. »Stanje lesnopredelovalne panoge je kljub epidemiji še vedno solidno. Po prvih podatkih je lani dobiček narasel na skoraj 60 milijonov evrov, promet je že dosegel predkrizno raven, dodana vrednost je narasla nad 40.000 evrov. Je pa panoga medtem izgubila okoli 500 zaposlenih.«
V panogi se največ pozornosti posveča razvojnim dejavnostim, pa tudi posodabljanju in širitvi proizvodnih zmogljivosti. »Res pa je, da imamo v zadnjih mesecih v panogi tudi velike težave pri oskrbi z lesom iglavcev in z nekaterimi lesenimi polizdelki, kar podaljšuje dobavne roke, težave pa nam povzročajo tudi podražitve materialov.«
Kaj pa državni gozdovi?
»Zasebni lastniki imajo v lasti 76 odstotkov slovenskih gozdov. V lasti lokalnih skupnosti so trije odstotki gozdov, medtem ko je v državni lasti 21 odstotkov gozdov. Kljub obilju lesne mase pa imajo naši člani, teh je več kot 2000, še vedno težave pri nabavi surovine. Veliko smo pričakovali od spremembe gospodarjenja z državnimi gozdovi, a žal na tem področju ni bilo večjih premikov,« pa je bil razočaran Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice, ki je orisal prizadevanja za izboljšanje položaja lesnopredelovalne panoge in pogojev za poslovanje obrtnikov in podjetij iz te panoge. Meh je prepričan, da bi lahko z vzpostavljanjem pogojev za trajnostni, zeleni preboj izkoristili primerjalno prednost Slovenije, ki jo predstavlja les, in vrnili lesni industriji mesto, ki ga je imela pred 20 leti, ko še nismo govorili o zeleni ekonomiji. »Naš cilj mora biti izvažati izdelke in polizdelke, ne pa hlodovine,« je pribil.
Pestro dvodnevno dogajanje v Cankarjevem domu
Organizatorji so v sklopu dogodka pripravili še novinarsko konferenco, na kateri so osvetlili stanje slovenske lesne industrije, se dotaknili tudi vpliva epidemije nanjo ter nakazali priložnosti za nadaljnji razvoj panoge. Nanizali so dva sklopa predavanj na temo pohištva in lesene gradnje; vsebine so obsegale tudi finančne spodbude, menedžment lesnih podjetij, razvoj lesnih kompozitov in požarno varnost lesenih stavb. Predstavili so tudi več primerov dobrih praks v Sloveniji. Dogodek je zaključila slavnostna podelitev nacionalnih priznanj in nagrad za Lesarski presežek leta 2021, ki so bile letos podeljene prvič.
Več o programu 2. Dnevov slovenskega lesarstva lahko najdete tukaj.
