Na 6. Dnevu slovenskega lesarstva, osrednjem letnem srečanju panoge, so se strokovnjaki in predstavniki gospodarstva osredotočili na izzive in priložnosti trajnostnega ter digitalnega prehoda. Ključna ugotovitev dogodka je bila, da za uspešno preobrazbo panoge potrebujemo usklajeno sodelovanje med podjetji, raziskovalnimi institucijami in državo. Podjetja morajo aktivno vlagati v nove tehnologije in razvoj kadrov, raziskovalno-razvojne institucije morajo omogočiti učinkovit prenos znanja v prakso, država pa zagotoviti spodbudno zakonodajno in finančno okolje.
Dogodek so s svojimi nagovori odprli mag. Dejan Židan, državni sekretar na MGTŠ, Tamara Zajec Balažič, vršilka dolžnosti direktorice SPIRIT Slovenija, in Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS. Mag. Židan je izpostavil strateške usmeritve do leta 2030, ki vključujejo povečanje konkurenčnosti slovenske lesnopredelovalne industrije, tehnološko modernizacijo in prehod v krožno gospodarstvo. Po njegovih besedah je bilo v preteklih letih za lesno panogo namenjenih več kot 76 milijonov evrov, pri čemer se bo podpora nadaljevala predvsem za projekte, ki krepijo dodano vrednost slovenskega lesa.
Tamara Zajec Balažič je poudarila, da SPIRIT Slovenija že več kot desetletje aktivno promovira les in lesarske poklice, hkrati pa podjetjem pomaga pri širitvi na tuje trge. Pri tem je izpostavila pomen večje prepoznavnosti lesa in njegovih prednosti tako v strokovni kot splošni javnosti ter usmerjanje mladih v panogo. Vesna Nahtigal (GZS) je opozorila, da Slovenija kljub bogatim gozdnim virom še vedno premalo predeluje svoj les v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Poudarila je, da bi večja domača predelava pomenila več delovnih mest, izboljšano konkurenčnost industrije in trajnostni razvoj.
V strokovnem delu dogodka so ugledni raziskovalci in predstavniki podjetij predstavili trende na ključnih izvoznih trgih ter inovacije na področju lesne tehnologije. Matteo Grigolini iz CSIL Milano je analiziral gibanja na mednarodnih trgih lesne in pohištvene industrije, medtem ko sta prof. dr. Tjaša Redek (Ekonomska fakulteta) in prof. dr. Leon Oblak (Biotehniška fakulteta UL) predstavila stanje v slovenskem lesarstvu. Razprava je poudarila, da je digitalizacija ključna za povečanje produktivnosti in konkurenčnosti ter da je nujno vlagati v raziskave in razvoj novih materialov ter tehnologij.
Odprta razprava, v kateri so sodelovali predstavniki podjetij in raziskovalnih institucij, je prinesla več pomembnih ugotovitev. Podjetja morajo jasneje določiti, kaj dvojni prehod pomeni za njihovo poslovanje, intenzivneje vlagati v digitalizacijo in razvoj trajnostnih tehnologij ter sodelovati s strokovnimi institucijami. Po drugi strani morajo raziskovalne ustanove še bolj podpreti podjetja pri uvajanju inovacij v industrijsko prakso. Država pa mora zagotoviti stabilno financiranje ne le za nakup opreme, temveč tudi za izobraževanje kadrov in dolgoročne trajnostne projekte.
Posebna pozornost dogodka je bila namenjena 25-letnici delovanja Lesarskega grozda, ki že četrt stoletja povezuje ključne deležnike v panogi in spodbuja razvoj industrije. Podeljena so bila priznanja institucijam, ki so s svojim delovanjem pomembno prispevale k rasti slovenskega lesarstva. Dodatno vrednost dogodku je dodala razstava izdelkov dijakov in študentov lesarskih šol, ki je navdušila obiskovalce in dokazala, da mladi vidijo prihodnost v delu z lesom.
Zaključek dogodka je bil optimističen: Slovenija, kot ena najbolj gozdnatih držav v Evropi, ima izjemen potencial za razvoj lesne industrije, ki lahko postane gonilna sila zelenega gospodarstva. S pravimi strategijami, inovacijami in povezovanjem naprednih tehnologij lahko lesarstvo igra ključno vlogo pri prehodu v trajnostno prihodnost, ki bo koristila tako gospodarstvu kot naravi in prihodnjim generacijam.
Dogodek sta skupaj pripravila SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.
