Lesna industrija, ki je ključna za ustvarjanje zelenih delovnih mest, regionalni razvoj in razvoj samooskrbnega in krožnega gospodarstva, v zadnjih letih doživlja preporod tako v Sloveniji kot tudi globalno, je bilo slišati na 5. Dnevu slovenskega lesarstva. Dogodek, ki je privabil več kot 400 udeležencev, je minil v znamenju pregleda gospodarskih dogajanj na naših najpomembnejših izvoznih trgih, aktualnih izzivov, s katerimi se sooča lesna industrija ter razvojnih spodbud in aktivnosti za lesno panogo.
Na osrednjem nacionalnem strokovnem dogodku slovenske lesne industrije, ki je letos potekal na Gospodarskem razstavišču v sklopu sejma Dom, so poleg različnih okroglih miz, strokovnih predavanj in diskusij potekala tudi mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva, lesene gradnje ter opreme.
Lesno-predelovalna industrija je za Slovenijo izrednega strateškega pomena, saj po številu podjetij predstavlja okoli 12 % predelovalne industrije, letni prihodki v povprečju znašajo okoli 1,4 milijarde evrov, panoga pa v povprečju zaposluje dobrih 12.700 ljudi. Država si z različnimi aktivnostmi prizadeva, da bi lesno-predelovalna dejavnost do leta 2030 s tehnološko posodobitvijo izboljšala svojo konkurenčnost in predvsem povečala dodano vrednost lesnih izdelkov. Tudi z zagotovitvijo zadostnih količin lesnih asortimentov za predelavo lesa, novimi poslovnimi modeli in strateškimi partnerstvi z izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.
Letošnji dogodek je ponudil podroben vpogled v aktualno dogajanje na najpomembnejših izvoznih trgih slovenske lesne panoge. Dagmar von Bohnstein, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice je poudarila, da je Nemčija za Slovenijo najpomembnejša trgovinska partnerica, vendar pa se je obseg blagovne menjave, ki je lani znašal 14 milijard evrov, malce zmanjšal. Razlog je v tem, da se je nemško gospodarstvo lani znašlo v težavah, ob tem pa poudarila, da Nemčija pripravlja nekaj ukrepov, s katerimi bi negativno krivuljo obrnili navzgor, tudi z ukrepi za prehod v zeleno gospodarstvo.
Stanje lesno-predelovalne industrije v Avstriji, kamor še zmeraj odhaja prevelik delež slovenske hlodovine in lesa, je predstavil Wilhelm Nest, direktor Advantage Avstrija Ljubljana. Izpostavil je, da je tudi Avstrija lansko leto zaključila v recesiji, letos naj bi se razmere sicer popravile, še vedno pa bo inflacija višja kot v območju evra. Poudaril je tudi pomen sodelovanja med slovensko in avstrijsko lesno-predelovalno industrijo.
Pomen sodelovanja je poudaril tudi Giacomo Ricciotti, direktor italijanske agencije za promocijo v tujini in internacionalizacijo (ICE) ter je pojasnil, kakšne možnosti sodelovanja za Slovenijo so odprte na italijanskem trgu, kot enim izmed naših ključnih trgov lesne industrije. Omenil je, da je Slovenija peti največji izvoznik lesa v Italijo, italijanska podjetja pa 13. največji v Slovenijo ter dodal, da italijanska pohištvena industrija letno ustvari za skoraj 53 milijard evrov prihodkov, kar jo uvršča v svetovni vrh.
V nadaljevanju so bile predstavljene aktivnosti in razvojne spodbude za lesno panogo v letu 2024. Darko Sajko, generalni direktor Direktorata za lesarstvo na Ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport je dejal, da bo ministrstvo letos znova izvedlo javne razpise za podporo lesarstvu, in sicer gre za kombinacijo že znanih ukrepov in novih. Skupno bo država za pomoč panogi preko ciljnih razpisov za lesarstvo namenila približno 16 milijonov evrov, od tega je približno 14 milijonov evrov iz evropskih sredstev.
Popoldanski del 5. Dnevov slovenskega lesarstva se je nadaljeval s predstavitvami primerov razvoja novih lesnih materialov in inovativne uporabe lesa pri gradnji in obnovi objektov, kjer so s predstavitvami sodelovali gost iz tujine Pit Kuffer, arhitekt iz Luksemburga ter ugledni domači strokovnjaki, kot so Boštjan Lesar iz UL BF, Bruno Dujič iz CBD, Boris Azinović iz ZAG, Janko Trebše iz Marles Hiš, Martin Hladnik iz iQwood, Nataša Teraž iz podjetja Lumar ter Marko Vouk iz podjetja Stilles. Strokovnjaki in podjetniki so med drugim govorili o pravilni uporabi lesa in novih lesnih materialov v sodobnih objektih lesne gradnje, najnovejših tehnologijah, vgradnji lesa v javne stavbe in drugih inovativnih pristopih.
Izpostavljeno je bilo tudi strateško povezovanje podjetja Lumar, ki velja za pionirja na področju trajnostne montažne gradnje in podjetja iQwood, ki se je v svojih desetih letih obstoja posvečalo predvsem butični gradnji, s ciljem slovenski les v celoti obdelati doma in ga ponuditi kot končni izdelek na tržišču. Sodelovanje obeh družb pomeni tudi ponoven zagon slovenske lesno-predelovalne industrije, ki danes deluje po načelu izvoza hlodovine in uvoza polizdelkov. Sicer je podjetje Lumar Hiše tudi eden od ambasadorjev slovenskega gospodarstva nacionalne kampanje za promocijo slovenskega gospodarstva na tujih trgih I feel Slovenia. Green. Creative. Smart., ki jo od leta 2019 vodi SPIRIT Slovenija.
Dogodek je vsebinsko zaključila odprta razprava med raziskovalci, podjetji in dobavitelji tehnološke opreme o aktualnih izzivih razvoja v lesni in pohištveni panogi v luči sprememb v bolj krožno in trajnostno proizvodnjo. V razpravi so sodelovali priznani strokovnjaki Miha Humar iz Biotehniške fakultete UL, Bogdan Božac iz InnoRenew COE, Marko Krek iz podjetja KTP, Tamara Golmajer iz podjetja Intercet ter Rok Barbič, direktor podjetja Stilles.
Posebno obogatitev letošnjega dogodka so predstavljali razstavljeni izdelki iz lesa študentov in dijakov Višje strokovne šole za les in oblikovanje – Lesarske šole, ki so bili na ogled ves čas trajanja dogodka in so poželi veliko navdušenje udeležencev.
V času dogodka so bila v živo in preko spleta izvedena tudi mednarodna poslovna srečanja podjetij s področja pohištva, lesene gradnje ter opreme.
Dogodek sta skupaj pripravila SPIRIT Slovenija in Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport, v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije in Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije.