Ujeto v naših krošnjah

Razstava Bivanje z lesom prinaša spodbudo ljudem, ki si želijo zagotavljanje prijetnega bivanje in dodajanje kamenčkov v prijaznejši mozaik prihodnosti sveta.

Les zdaj postaja gradbeni material prihodnosti, ne glede na to, da ga imamo pravzaprav že več stoletij pred nosom. V zelenem prihodu, ki nas čaka zaradi vseh tegob, smo prišli do točke, ko v graditeljstvu ponovno dobiva zelo veliko vlogo.

Vsaka naša masivna lesena notranja vrata so unikat, ki ga je v les izdolbla narava. Ravno te grče, ta pristna lepota, so tisto, kar delajo naša vrata drugačna od ostalih in to želimo vnesti v vsak slovenski dom.

Masivne lesene konstrukcije so izjemno ognjevarne. Nekaj mora biti na tem, da so Rusi kot prvi poleteli v vesolje in pristali pred Američani, ker so raketi dodali leseno konico, medtem ko so Američani zvijali teflon.

Evropa si je zadala cilj znižanja emisij toplogrednih plinov in les, ki raste, veže nase CO2, zato je tudi v tem pogledu idealen material. V času našega predsedovanja EU se ponuja priložnost, da s tem povezane primere dobre prakse udejanjimo tako pri nas kot širše v Evropi.

Mladim želimo približati les kot raznolik, kakovosten in obnovljiv naraven material prihodnosti, hkrati pa jim želimo prikazati pestrost poklicev v lesarstvu in dvigniti ugled poklica lesarja, ki še vedno velja za deficitarni poklic.

Ugotavljamo, da bi se s predelavo treh in ne zgolj dveh milijonov kubičnih metrov lesa v izdelke z višjo dodano vrednostjo BDP do leta 2030 povečal za šest odstotkov.

Vse prevečkrat še danes, ko gremo na teren, mnogi obravnavajo les kot material in surovino za gretje in sežigalnico. Veseli pa me, da iz razstave v razstavo to gospodarsko panogo vedno več poslovnih subjektov, podjetnikov, državljank in državljanov prepoznava skozi potencialne investicijske in strateške projekte. Verjamem, da če kje, smo si v slovenski politiki prav na tem področju vsi enotni.

Zasebni lastniki imajo v lasti 76 odstotkov slovenskih gozdov, lokalne skupnosti 3, v državni lasti pa je 21 odstotkov. Kljub obilju lesne mase, pa imajo naši člani še vedno težave pri nabavi surovine. Veliko smo pričakovali od spremembe gospodarjenja z državnimi gozdovi, a na tem področju žal ni bilo večjih premikov.

Les kot biomaterial prehaja v ospredje ekonomske politike Evropske unije, ki bo v naslednjih letih ciljno spodbujala zeleno lokalno gospodarstvo. Dejstvo je, da delovna mesta niso v kurjenju, ampak v izdelkih.

Preporod lesene gradnje je povezan s prepoznavanjem vrednot lesa kot naravnega materiala, ki kljub zahtevnosti načrtovanja nudi ustvarjalcem možnosti doseganja lepote, neizmerne skladnosti in topline, uporabnikom pa izkustvo doživljanja visokokakovostnega bivanja.

Stanje lesnopredelovalne panoge je kljub epidemiji še vedno solidno: dobiček je narasel na skoraj 60 milijonov evrov, promet je že dosegel predkrizno raven, dodana vrednost pa je narasla nad 40.000 evrov. Je pa panoga izgubila okoli 500 zaposlenih.

Lokacije, ki so blizu surovine, omogočajo tudi obvladovanje logističnih stroškov zaradi krajše dobavne poti ter zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Les kot surovina je v Sloveniji na voljo po skoraj celotni državi, kar pomeni, da lahko lesna industrija prispeva k enakomernemu regionalnemu razvoju.

Strateški pomen pri prehodu v nizkoogljično družbo, vzpostavitvi podnebno nevtralnega gospodarstva in trajnostnega razvoja predstavlja za Slovenijo uporaba lesa. Je naravno obnovljiv, nizkoogljični material, ki znižuje emisije toplogrednih plinov in zmanjšuje podnebne spremembe ter hkrati omogoča prijetno in zdravo bivalno okolje.

Les je čudovit material, ekološko pravzaprav neoporečen, ki pa ima zaradi svojih mehanskih lastnosti določene konstrukcijske limitacije, predvsem glede višine ali razponov objektov. Preseganje teh limitacij zahteva integracijo različnih strok, znanje in v določeni meri tudi entuziazem, kar je čar lesene gradnje.

Pomembno je ozaveščanje mladih in promoviranje poklicev v lesnopredelovalni panogi, ki bodo s svojimi inovativnimi pristopi in z razvojem novih tehnologij na področju predelave lesa in iskanje inovativnih načinov uporabe lesa omogočili dodaten zagon slovenski lesnopredelovalni panogi.

Les je žal še vedno ena preveč spregledanih in samoumevnih surovin v naši regiji. Zato intenzivno delamo na tem, da bi to spremenili in doma postavili celotno verigo od lesa do izdelka, ne pa da les izvažamo v tujino in ga predelanega ponovno odkupujemo nazaj.

Avstrijci imajo tradicijo, najboljše žage in najbolje vpeljano lesno panogo na tem območju in so v tem suvereni. Za zdaj je to optimalna tržna rešitev, saj samo želja, nostalgija ali iniciativa še niso dovolj, da bi se te dejavnosti izvajale v Sloveniji. V tržnem gospodarstvu je žal tako, da ima ekonomija praviloma prav tudi takrat, ko gre za žaganje slovenskega lesa.

Izhajajoč iz strategij in razvojnih usmeritev RS za širše področje lesarstva, ob upoštevanju načel trajnostnega razvoja in sprejetih zavez za blaženje in prilagajanje na podnebne spremembe, lahko pričakujemo, da bo lesarstvo v prihodnje še pridobilo na pomembnosti. V zadnjih letih brez dvoma lahko opazimo napredek.

V sodobnem trajnostnem gradbeništvu vse več investitorjev prepoznava prednosti lesene masivne gradnje iz križno lepljenih ploskovnih elementov, kar je najbližja alternativa klasični gradnji iz betona in opeke. Lesena masivna X-Lam konstrukcija je trajnostna, postavljena je v izredno kratkem času in omogoča izjemno bivalno ugodje.

Pasivna hiša iz lesa ne ustreza le zahtevam po nizki rabi energije za ogrevanje – les s svojimi izjemnimi lastnostmi pozitivno vpliva na bivalno ugodje, hkrati je tudi okolju prijazno gradivo. Želim si, da bo popularizacija lesa odprla možnosti k večji in učinkovitejši rabi te naše naravne dobrine.

Les je strateški material, je čudovit, naravni, obnovljiv material, ki ga ima Slovenija v izobilju. Ob tem ne smemo pozabiti, da je les izdelek živega bitja, gozda, celotnega biotopa, zato je treba z gozdom ravnati preudarno.

Panoge, povezane z lesom, dosegajo letno 2,6 milijarde evrov prihodkov od prodaje in zaposlujejo približno 25 tisoč delavcev. Multiplikativni učinki predelave lesa so veliki, zato jih moramo izkoristiti.

Možnosti za boljše zdravje ljudi v grajenem okolju lahko izpopolnimo s pametno uporabo lesa že pri sami gradnji stavb. Vpliv lesa na ljudi prinaša namreč podobne učinke kot vpliv narave – pospešuje okrevanje po stresu ali izčrpanosti in prinaša številne druge psihofiziološke koristi za zdravje in počutje ljudi.

Ljudje smo dolga tisočletja bivali v sožitju z naravo, dovolj dolgo, da je ljubezen do naravnega okolja postala del naše podedovane biološke zasnove. Naš dom je zato poln materialov, ki nas odražajo, sledi, ki pripovedujejo našo zgodbo. Je kraj, kjer se počutimo zaščitene in varne pred dogajanjem zunaj njega.

Ob razodetju starih skrivenčenih dreves, ki s svojimi olji božajo nosnice, spoznamo, da je možno v življenju kljubovati še tako velikim težavam. Les je v vseh pogledih izreden material in ga z veseljem in spoštovanjem uporabljava. Toliko zgodb, toliko topline, toliko neizrečenega je v njem.

Tudi ko sem bila v največjih življenjskih težavah, sem hodila v gozd nabirat gobe in objemat drevesa. Les zato najbolj dojemam predvsem skozi drevesa in če bi si zdaj postavljala hišo, bi bila lesena. Energije narave nam služijo le takrat, ko z naravo sobivamo in jo spoštujemo.