Skrite zgodbe lesa, ujete v pručki
Les nas spremlja vse življenje, a njegov notranji svet pogosto ostaja neopažen. Barve, strukture in značaj lesa številnih drevesnih in grmovnih vrst so širši javnosti skoraj neznani, saj te vrste nimajo tehničnega pomena v klasičnem mizarstvu.
Foto: Mirjana Kumer
Tekst: Liljana Vogrinec
Projekt pručk kot poklon raznolikosti lesa
Temu nevidnemu svetu lesa se od leta 2010 posveča projekt predstavitve drevesnih vrst in ostalih lesnatih rastlin v obliki pručke – preprostega, a simbolno močnega kosa pohištva, ki omogoča, da les spregovori skozi obliko in material.
Avtorica projekta je Mirjana Kumer, inženirka lesarstva in učiteljica praktičnega pouka na Lesarski šoli Maribor, ki skozi svoje pedagoško in ustvarjalno delo že vrsto let povezuje znanje, tradicijo in spoštovanje do lesa kot živega materiala.
Ideja in začetek projekta
Poseben mejnik projekta je leto 2012, ko je nastala prva pručka iz lesa vinske trte (Vitis vinifera L.). Prav ta izdelek je odprl vrata sistematičnemu zbiranju in obdelavi različnih drevesnih vrst in lesnatih rastlin, ki običajno končajo kot kurjava, ne pa kot nosilci zgodbe in znanja.
»Les ima svojo govorico. Ko ga oblikujemo v pručko, mu v tem projektu damo možnost, da se pokaže v vsej svoji barvni, teksturni in značajski raznolikosti,« pravi Mirjana Kumer.
Pručka kot simbol domačnosti in kulturne dediščine
Pručka je kos pohištva, ki nas spominja na otroštvo, domačnost in kulturno dediščino. Hkrati je pručka pogosto prvi izdelek, s katerim se srečajo dijaki lesarskih poklicev. Na njej je les mogoče opazovati v celoti – kot funkcionalen, oblikovan in hkrati pripoveden material.
Zbirka skoraj 200 unikatnih pručk iz različnih vrst lesa
Zbirka danes obsega skoraj 200 unikatnih pručk, izdelanih iz različnih drevesnih in lesnatih vrst, od domačih avtohtonih vrst do sadnih dreves ter posameznih tujerodnih vrst. Posebno mesto v zbirki imajo tudi trije izjemni primeri, ki jih ni mogoče uvrstiti med drevesne ali grmovne vrste, a so z lesom tesno povezani: agava (steblo cveta), ksilit in fosilni hrast.
Les kot arhiv znanja
Vsaka pručka na razstavi je opremljena z opisno tablico, na kateri sta navedena slovensko in latinsko ime lesnate rastline ter teža pručke pred površinsko obdelavo. Ob nastajanju pručk avtorica vodi tudi natančne zapiske o izvoru lesa in samem postopku obdelave.
Tako projekt presega zgolj oblikovanje unikatnih kosov pohištva in se razvija v bogat arhiv znanja, zgodb in izkušenj, ki bi v prihodnje lahko našel svoje mesto tudi v knjižni obliki.
»Moj cilj je pokazati, da les, ki nima tehničnega pomena, ni manj vreden. Prav nasprotno, pogosto je prav on tisti, ki preseneti,« še dodaja avtorica.
Razstave in predstavitve projekta po Sloveniji
Projekt je bil v letih svojega razvoja predstavljen na več odmevnih razstavah po Sloveniji. Zadnja večja razstava je potekala leta 2023 v Laškem, v okviru Dnevov slovenskega lesarstva, kjer je zbirka znova potrdila svoj izobraževalni, estetski in kulturni pomen.
Zbirka kot poklon bogastvu slovenskih drevesnih vrst
Zbirka pručk se še naprej dopolnjuje, ambicija projekta pa ostaja jasna: izdelati pručke iz vseh 71 avtohtonih drevesnih vrst Slovenije ter čim širšega nabora ostalih lesnatih rastlin.
Glede na obseg, unikatnost in konceptualno doslednost zbirke se vse pogosteje odpira tudi vprašanje, ali bi ta izjemen projekt lahko nekega dne našel svoje mesto celo v Guinnessovi knjigi rekordov, kot edinstvena zbirka pručk iz največjega števila različnih vrst lesa.
Uživamo, ko lahko z vami delimo naše navdušenje do lesa.
Če želite prebrati več takih člankov, vas vabimo, da se naročite na naše novice!
Morda vas zanima tudi:
Marko Lukić: “V Sloveniji je mogoče iz domačih surovin zgraditi vrhunsko stavbo”
Lumar je podjetje, ki je v slovenski prostor vpeljalo številne prebojne rešitve na področju trajnostne in energijsko učinkovite gradnje. Z jasno vizijo, osredotočeno na kakovost bivanja, uporabo naravnih materialov in inovativneih tehnologij, že več kot dve desetletji dokazujejo, da je mogoče graditi drugače – bolj odgovorno, bolj trajnostno in z večjo dodano vrednostjo za uporabnika.
Dr. Bruno Dujič: “Lesena konstrukcija je trajna le, če je načrtovana brezhibno”
Dr. Bruno Dujić, univ. dipl. inž. grad., direktor in vodja razvoja v podjetju CBD, d. o. o., sodi med vodilne strokovnjake za leseno gradnjo v Sloveniji in Evropi. Njegovo podjetje že skoraj dve desetletji uresničuje zahtevne projekte doma in v tujini – od javnih objektov do eksperimentalnih konstrukcij ter velikih mednarodnih referenc. V pogovoru smo se dotaknili ključnih tem sodobnega gradbeništva: vloge lesa, hibridnih rešitev, digitalizacije in pomena inženirskega znanja pri pametnem projektiranju.
Matjaž Grm, MBA, glavni izvršni direktor Jelovica hiš “Družinske hiše mojih otrok bodo zagotovo lesene”
Z več kot 120-letno zgodovino je Jelovica eno najstarejših in najprepoznavnejših imen v svetu montažne lesene gradnje. Danes pa pod vodstvom Matjaža Grma, MBA, podjetje ne ostaja le čuvar dediščine, temveč jo nadgrajuje z inovacijami, digitalizacijo in pogumnimi strateškimi usmeritvami. S prefinjenim razumevanjem sodobnih potreb kupcev, tako doma kot v tujini, Jelovica z jasnimi cilji in spoštovanjem tradicije oblikuje nove standarde sodobne lesene gradnje.
