Strokovno o lesu
Zakaj pri gradnji uporabiti les in kako zagotoviti kakovost izvedbe
Na kaj moramo biti pozorni pri uporabi lesa v gradnji, na kakšne načine zagotavljamo kakovost izvedbe lesene gradnje, čemu se moramo izogniti pri projektiranju in izvedbi za maksimalni izkoristek lastnosti lesa, predvsem pa preprečevanju napak? S katerimi stereotipi, povezani z lesom, se vsakodnevno soočamo?
Sogovornik: dr. Iztok Šušteršič, vodja raziskovalne skupine Trajnostna gradnja z obnovljivimi materiali v InnoRenew CoE
Večino lesenih hiš zgradimo v okvirno-panelnem sistemu
Za kakovostno izvedbo lesenega objekta je zelo pomembno pravilno poznavanje lesa kot gradbenega materiala, ki skriva ogromno pasti, ustreznega detajliranja stikov, in na splošno zelo dobrega poznavanja prednosti in slabosti med konstrukcijskimi sistemi in tudi različnimi materiali. V svetu na splošno poznamo tri velike konstrukcijske sisteme lesene gradnje, to so masivni, skeletni in okvirni sistem …
Sogovornik: red. prof. dr. Miroslav Premrov, predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM
Stavbe in energija – kakšna pojmovanja so v rabi in kaj pomenijo
Trenutno je v uporabi precej različnih poimenovanj, ki določajo tipe hiše glede na energijsko učinkovitost. V okviru veljavne nacionalne zakonodaje in določanja energetskih razredov stavb z energetsko izkaznico lahko stavbe razvrščamo v različne razrede, denimo A1, A2, B, C, vendar pa se na tem področju pripravljajo spremembe, ki bodo v ospredje postavile integracije tehničnih stavbnih sistemov …
Sogovornica: red. prof. dr. Vesna Žegarac Leskovar, u.d.i.a., dekanica Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo UM
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo. Ko se je ustavilo svetovno gospodarstvo, se je količina CO₂ v ozračju zelo zmanjšala. To je dokaz, da lahko toplogredne pline zmanjšamo, če preidemo na energetsko nepotratne (bio)materiale in gradiva. Za prihodnost človeštva ne bo pomembno, kako proizvesti čim več (bio)energije, ampak kako s čim manj energije proizvesti materiale in graditi objekte …
Sogovornik: dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani
Na gradbišču največjega trajnostnega projekta pri nas
Gradnja šestih lesenih štirinadstropnih blokov, lociranih v zelenem delu Celja, je trenutno največji trajnostni projekt pri nas. Morda v minulih desetih letih res nismo pogosto videvali večjih konstrukcij iz križno lepljenega lesa, vendar verjamemo, da prihaja obdobje, ko bomo takšnih gradbišč tudi v Sloveniji videvali vedno več …
Sogovornik: dr. Bruno Dujič iz projektantskega biroja CBD, d. o. o.
Holistični dizajn visokih lesenih zgradb
V prihodnjih štirih letih bodo mednarodni strokovnjaki, ki prihajajo iz najširšega spektra udeležencev pri gradnji stavb, v okviru interdisciplinarne debate postavili temelje razvoja posodobljenih metod projektiranja. Temeljni cilj nove akcije COST – Holistični dizajn visokih lesenih zgradb – je celostna in holistična obravnava vseh vidikov projektiranja visokih lesenih zgradb …
Dr. Iztok Šušteršič, InnoRenew CoE
Srečanje preteklosti s sedanjostjo
Skoraj noben projekt se ne začne na čisto praznem listu papirja. Vedno je povezan z nečim od prej. Lahko je to stavba, ki je pred leti tu služila svojemu namenu in je sedaj ni več, lahko je to parcela, ki ima svojo zgodbo prepleteno s pridelavo vrtnin ali komaj vidnim studencem, lahko pa je to obstoječi objekt na lokaciji, ki kliče po prenovi. Arhitekt pa je tisti, ki vez s preteklostjo spremeni v prednost ali oviro.
Avtor besedila: Luka Hribar
Dom s pridihom moderne gorske koče
Zasnova stanovanjske hiše lahko bolj ali manj inovativno sledi urbanističnim in prostorskim omejitvam. Bežen pogled na primestno pozidavo individualnih stanovanjskih hiš, ko se peljemo po kakšni od takih sosesk, kaže na to, da je na podlagi enakih pogojev gradnje mogoče zasnovati zelo raznovrstne objekte.
Sogovornica: Jasna Ariana Starc, u. d. i. a.
