»Živimo v času, kjer gre trajnost z roko v roki z dizajnom in estetiko«
V svojem domu se želimo počutiti inspirirano, sproščeno, pomirjeno. In svetloba, zračnost prostora ter naravni materiali, so tisti elementi, s katerimi lahko to dosežemo. Les, denimo, na nas vpliva tako na zavestni kot podzavestni ravni. Postori, opremljeni z lesom, so boljši glede ohranjanja temperature in udobja, naravna tekstura in barva lesa pa vnašata občutek topline in povezanosti z naravo, razlaga notranja oblikovalka Tjaša Cigit, s katero smo govorili o oblikovanju zdravega, navdihujočega in trajnostno zasnovanega bivalnega okolja.
Besedilo: Hubert W.
Fotografije: Kager Hiša, osebni arhiv oblikovalke in SLOWOODLIFE
Avgust 2023
»Les na nas vpliva pomirjajoče, lahko ga odenemo v barve ali pa ga pustimo v svoji naravni barvi z vidno strukturo, ki pripoveduje svojo zgodbo. Daje nam občutek varnosti in domačnosti. Ker je prilagodljiv material, ga lahko uporabljamo za različne oblikovalske ideje. Nenazadnje pa odlično vpliva tudi na akustiko prostora, saj odlično absorbira zvok.«
Kako vidite vlogo lesa pri ustvarjanju trajnostnih bivalnih prostorov?
»Les je po mojem mnenju najpomembnejši element pri ustvarjanju trajnostnih bivalnih prostorov. Gre za obnovljiv vir, ki ga je moč pridobivati na zelo premišljeni način, kar pa zmanjšuje negativne vplive na okolje. Proizvodnja lesa ima nižji ogljični odtis v primerjavi s proizvodnjo drugih materialov. Seveda je ob trajnostnem vidiku potrebno misiti tudi na odpadke; pri lesu gre za reciklažni material, kar prispeva k ohranjanju naravnih virov, prav tako pa ima ob pravilnem vzdrževanju les zelo dolgo življenjsko dobo.«
Kako izbirate lesene materiale, ki so v skladu s konceptom trajnostnega življenja?»
V vsak projekt poskušam umestiti vsaj en prenovljen kos. Posebno pozornost dajem kosom pohištva, ki so izdelani čim bolj ekološko.
V skladu s pravilno trajnostno prakso je ključno zagotoviti, da se les načrtno pridobiva, obdeluje in uporablja in da je pri tem upoštevana tudi skrb za gozdove in ekosisteme. Uporaba lesa v bivalnih prostorih s tem predstavlja pomemben korak k ustvarjanju trajnostnih in okolju prijaznih domov.«
EDINSTVENOST PROSTOROV ZASNOVANIH V LESU
V čem se gradnja z lesom najbolj razlikuje od drugih gradbenih pristopov?
»Lesena gradnja se od klasične gradnje po mojem mnenju bistveno razlikuje pri občutku bivanja. Les je naraven material, ki vzdržuje toploto. Zagotovo je vsem znano, kakšen je občutek v prostoru, ko v zimskih mesecih izklopimo ogrevanje; pri klasični gradnji so zidovi že po nekaj trenutkih bolj hladni in tako se postopoma ohlaja celoten prostor.
Pri lesu pa tega ni, saj se temperatura spušča počasneje. Poleg tega pri leseni gradnji ne uporabljamo veliko vode, zato v prostorih ni preveč vlage, ki je v preveliki količini nevarna za bivanje, predvsem iz vidika plesni. Gradnja lesenih objektov je iz tega razloga tudi precej hitrejša, saj ni potrebno čakati, da se objekt suši.
Nenazadnje pa so leseni objekti precej bolj potresno in požarno varni. Zaradi gibljivosti in prilagodljivosti lesa na horizontalne sile, ki nastajajo ob potresu, lesene gradnje bolje prenesejo tudi hujše potrese. V požarih pa je lesena gradnja bolj varna zato, ker tudi delno zoglenili les ne izgubi nosilnosti v takšni meri kot drugi materiali.«
»Bivanje v skladu z naravnimi ritmi in okoljem je pomembno za naše fizično in čustveno počutje. Povezanost z naravo zmanjšuje občutek stresa, povečuje kreativnost in produktivnost ter vzpodbuja umirjenost. Omogoča pa tudi bolj trajnostno bivanje, saj snovanje svetlih prostorov z veliko naravne svetlobe bistveno pripomore k manjšanju porabe energije.«
Kako usklajujete les z drugimi naravnimi elementi – kot so svetloba, barve in rastline – za doseganje uravnoteženega ambienta?
»Kombinacija kamna in lesa mi je blizu, saj je kamen težek in hladen element, ki poudari toplino in mehkobo lesa. Pastelne barve in svetli elementi so po mojem mnenju tisti, ki nam dajejo občutek svobode. Svetloba je tista, ki daje notranjemu oblikovanju piko na i! Pomembna so ambientalna svetila, ki prostor lepo zaobjamejo in postavijo v ospredje izbrane elemente, pa veliko naravne svetlobe in rastlin, kar daje občutek konstantne povezanosti z naravo.«
Kako oblikujete prostore, da se harmonično povežejo z okolico in naravnim okoljem?
»V primeru prenove prostora pustim, da me prostor inspirira in da ga začutim. Zanima me, na kakšen način prihaja v prostor svetloba in skrbno prisluhnem naročniku, kaj je tisto, kaj mu je v prostoru še posebej všeč. K notranjem oblikovanju pristopam z zavedanjem, da moram stranko najprej dobro spoznati, saj ustvarjam nov dom, ki mora do zadnje potankosti ustrezati ljudem, ki bodo v njem bivali. Na prvem sestanku so poleg očitnih najljubših barv in materialov ter želja stranke tema pogovora tudi navade, hobiji ter potrebe, ki so mi glavno vodilo za nadaljnje delo.
Pri novogradnjah pa sem ob obisku lokacije pozorna predvsem na specifike okolja. Pomembna je svetloba, predvsem v popoldanskem in večernem času, saj smo takrat največkrat doma in si želimo sprostitve, na katero ima ravno svetloba največji vpliv. Tudi za razporeditev notranje opreme je pomembno, da svetloba pravilno poudarja posamezne kose. Prostor ni zasnovan pravilno, če moramo zato, da ga lahko koristimo, zastirati poglede na naravo, ki nas obdaja.«
»Vključevanje lesa v arhitekturo zahteva ustvarjalnost in načrtovanje, ki omogoča prilagodljivost materialov in oblikovanja. Sodelovanje z naročniki in razumevanje njihovih specifičnih želja in potreb je ključno, saj je pogoj za ustvarjanje privlačnih, prilagodljivih in funkcionalnih prostorov, ki jim bodo pisani na kožo.«
SKOZI OSEBNE IZKUŠNJE IN POSEBNE IZZIVE
Kakšne izkušnje ste pridobili pri notranjem oblikovanju z osredotočanjem na les?
»Ker sem praktično odraščala z lesom in lesenimi hišami bi rekla, da je moja ljubezen do lesa v notranjem oblikovanju pravzaprav logičen rezultat tega. Seveda pa se skozi delo notranjega oblikovanja pri vsakem projektu soočim s kakšnim vprašanjem, na katerega mi pomagajo odgovoriti mizarji, s katerimi sodelujem. Vsak izziv prinaša novo priložnost, da se kaj novega naučim in to mi je pri moje delu še posebej všeč. Vsak projekt je zgodba zase.«
Kako rešujete izzive povezane z vzdrževanjem lesa v bivalnih prostorih?
»Potrebno se je zavedati, da je les živ material, ki ima svoje lastnosti in seveda tudi potrebe.
Pozorni moramo biti kje bo stalo leseno pohištvo, saj les nase vleče vlago. Zato je denimo treba kopalniško pohištvo bolje zaščititi pred vlago in vodo kot pohištvo v dnevni sobi. Glede vzdrževanja posameznih kosov se že ob risanju idejne zasnove posvetujem z proizvajalcem oziroma mizarjem, če gre za kak specifičen prostor ali kos. Drugače pa pri vzdrževanju masivnega lesa sama največkrat uporabljam laneno olje, saj je brezbarvno in odlično zaščiti.«
NEVARNOST SAMOUMEVNEGA IN NOVA PARADIGMA BIVANJA
Kako vidite prihodnost notranjega oblikovanja in gradnje z lesom v kontekstu trajnostnih trendov?
»Trend trajnostnega življenja je v porastu, saj se vedno bolj zavedamo vpliva podnebnih sprememb. Sploh letošnje poletje je dokaz, da moramo začeti paziti na naše okolje in ne vsega jemati tako samoumevno; začenši s kakovostjo bivanja. Glede gradnje opažam, da se vedno več ljudi odloča za montažno leseno gradnjo, saj se zavedajo njenih prednosti in pozitivnih učinkov. Podobno je tudi pri notranjem oblikovanju; opažam, da je tudi v tej branži vedno več pozornosti namenjene snovanju in opremljanju bolj trajnostnih prostorov in uporabi bolj ekoloških rešitev. Pa naj gre a reuporabo, reciklažo ali nove produkte. Veseli me, da živimo v času, kjer gre trajnost z roko v roki z dizajnom in estetiko.«
»Rdeča nit vseh mojih projektov je svetloba. Stremim k ustvarjanju svetlih prostorov, kar dosežem tako z svetlimi kosi pohištva kot umeščanjem svetil. V temnih prostih z veliko temnega pohištva, kjer prevladujeta črna in siva barva, se ne počutim dobro. Seveda kdaj v prostor umestim kak temen kos, vendar v kontekstu poudarjanja kontrasta,« pravi Tjaša Cigit.
Tjaša Cigit
je notranja oblikovalka z dolgoletnimi izkušnjami ustvarjanja kakovostnih bivalnih okolij in strastjo za ustvarjanje edinstvenih in funkcionalnih notranjih prostorov. Predstavlja blagovno znamko Nova dvojina in je specializirana za ustvarjanje interierjev, ki odražajo osebnost in stil lastnika. “Verjamem v povezavo med prostorom in ljudmi, zato se osredotočam na ustvarjanje takšnih okolij, ki spodbujajo dobro počutje in produktivnost,” pravi Tjaša, ki z namenom odražanja edinstvene identitete uporablja pri svojem delu inovativne pristope, najnovejše trende in preizkušene tehnike.
Več o projektih in filozofiji najdete na spletni strani https://novadvojina.si
Morda vas zanima tudi:
Certifikati v svetu montažne gradnje z lesom
Zagotavljanje in kontrola kakovosti predstavljata pomemben segment v procesu gradnje s končnim ciljem zagotoviti trajno, funkcionalno in kakovostno gradnjo. Vse od začetka procesa gradnje do njenega konca obsega tako kontrolo kakovosti gradbenih proizvodov kot kontrolo kakovosti same izvedbe del.
Z leseno gradnjo do novih delovnih mest in nižjih emisij CO₂
Po koronskem obdobju bo treba ubrati nove poti, saj so nas stare pripeljale v okoljsko in vsesplošno družbeno krizo, ugotavlja prof. dr. Franc Pohleven, upokojeni zaslužni profesor Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Je ustanovitelj in član Društva za zaščito lesa Slovenije in že več kot petnajst let z razstavami Čar lesa promovira okoljski pomen lesa za prihodnost človeštva. K temu so ga spodbudile podnebne spremembe, ki se kažejo z vedno pogostejšimi ekstremnimi vremenskimi pojavi.
Večino lesenih slovenskih hiš zgradimo v okvirno-panelnem sistemu
V svetu na splošno poznamo tri velike konstrukcijske sisteme lesene gradnje, to so masivni, skeletni in okvirni sistem. Vsakega od njih nadalje delimo še v dve podskupini, pojasnjuje red. prof. dr. Miroslav Premrov, predstojnik Katedre za gradbene konstrukcije Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Pod masivni konstrukcijski sistem, kjer so stenski in stropni elementi polni, uvrščamo skladovni sistem, ki predstavlja star, klasični način lesene gradnje, ter novejši montažni masivno-panelni sistem, kjer polne montažne nosilne panele sestavljajo križno položene in zlepljene deske. Ta sistem je sicer poznan tudi pod imenom križno-lepljen les, v mednarodni strokovni literaturi pa CLT ali X-lam.
